Izvajanje slovenskih in programov EU za brezdomce v Sloveniji

RS je z vstopom v EU postala polnopravna članica EU, ki ima pravico do črpanja denarja iz evropskih skladov. Trenutno se nahajamo v novi finančni strategiji 2007–2013. Nova finančna strategija je strateški javnofinančni dokument EU. Sredstva se razdeljujejo preko centraliziranih in decentraliziranih programov. Razlika je v tem, da centralizirane programe upravlja EU (npr. PROGRESS, LIFE+, Vseživljenjsko učenje, Media 2007), decentralizirane programe pa nacionalne inštitucije (npr. EQUAL, Evropski socialni sklad). Izmed množice programov, ki se izvajajo in omogočajo izboljšanje položaja ranljivih skupin, bi izpostavili Evropski socialni sklad (ESS) in program PROGRESS. ESS je strukturni sklad, ki je namenjen povečanju zaposlovanja ljudi, izboljšanju veščin in spretnosti, potrebnih na delovnem mestu in pri iskanju zaposlitve, ter k dvigu izobrazbe in poklicne usposobljenosti.

PROGRESS pa je program EU za zaposlovanje in socialno solidarnost in deluje vzporedno z ESS. Namenjen je za izvajanje analiz, za mrežna povezovanja in kampanje.

Programi s področja zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja sledijo naslednjim ciljem: vlaganje v trg dela, krojenje meril dejavnega trga dela za zadovoljevanje potreb tistih z največjimi problemi pri zaposlovanju, omogočiti dostop do stanovanja, kakovostnega zdravstva ter možnosti vseživljenjskega učenja, skušati zmanjšati revščino in

socialno izključevanje. Programi in projekti se izvajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na primer, v Ljubljani, kjer je največje število brezdomcev, Mestna občina Ljubljana (MOL) za zmanjševanje posledic revščine oziroma za njeno preprečevanje poleg programov, ki jih sofinancirajo, dodatno namenjajo še več kot milijon evrov za neposredne denarne pomoči socialno najbolj ogroženim (Klančar 2011, 5). Klančar (prav tam) ugotavlja, da se iz leta v leto večajo namestitve brezdomcev, spodbuja se razvoj novih programov zanje, predvsem v smislu omogočanja namestitve v manjših enotah ob strokovni podpori. Nosilec in sofinancer večine programov, ki se izvajajo v zvezi z obravnavano problematiko, je MDDSZ.

Odbor regij (2011, 45), ki je razpravljal o boju proti brezdomstvu, predlaga, da se na lokalni in regionalni ravni omogoči priprava programov za vključevanje brezdomcev v družbo in na trg dela, in sicer tako, da se delodajalcem ponudi spodbude za zaposlovanje brezdomcev.

Lokalna in regionalna raven lahko ravno tako spodbuja vključevanje z izobraževalnimi pobudami s ciljem, da bi brezdomci našli svoje mesto v družbi. Potrebno je obsežnejše seznanjanje z dobrimi izkušnjami na tem področju.

Na kratko opisujemo nekaj programov, ki so pomembni za področje brezdomstva, zaposlovanja in izobraževanja. S področja zaposlovanja Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja in Program javnih del; s področja izobraževanja Program izobraževanja za brezposelne osebe 2010/2011; s področja socialnega vključevanja pa Program nastanitvene podpore za brezdomne.

2.10.1 Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja

APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev (ZUTD 2010, 28. člen). Program ukrepov APZ, ki ga sprejme Vlada RS, je strateški dokument, ki določi strateške cilje programa, vrste ukrepov APZ, cilje in pričakovane rezultate ukrepov, dejavnosti in kazalce spremljanja po posameznih ukrepih ter vire financiranja (MDDSZ 2011, 2). Program je pripravljen za obdobje 2007–2013. Program je usklajen z Operativnim programom razvoja človeških virov 2007–2013 in je podlaga za črpanje evropskih sredstev. Tako se program financira iz sredstev državnega proračuna in tudi iz ESS. Bolj podrobno so ukrepi zapisani v Katalogu APZ, ki ga je pripravil ZRSZ (ZRSZ 2011b, 4). Brezposelne osebe in iskalci zaposlitve se lahko vključijo v posamezno dejavnost APZ na podlagi zaposlitvenega načrta.

Nov ZUTD med drugim uvaja tudi nove ukrepe APZ. Eden od poglavitnih ciljev je povečanje uspešnosti in učinkovitosti izvajanja ukrepov APZ. Gre za uresničevanje naslednjih ciljev:

uvajanje novih ukrepov APZ (npr. job rotation in job sharing), uvajanje novih izvajalcev teh ukrepov, širitev storitev karierne orientacije kot prvega koraka na poti do zaposlitve, vključevanje socialnih partnerjev na lokalni ravni in sistematično spremljanje in evalvacija

ukrepov APZ. Programi APZ v zadnjih desetih letih niso bili deležni evalvacij od neodvisnih inštitucij, v katerih bi se ocenjeval vpliv posameznega programa na verjetnost zaposlitve (SVLR 2008, 28).

Javna dela predstavljajo eno izmed dejavnosti ukrepa za povečanje socialne vključenosti Programa ukrepov APZ za obdobje 2007–2013 (MDDSZ 2010c, 1). Program Javna dela za leto 2011 je namenjen aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji – socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti in spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Program se uresničuje z izborom in izvajanjem lokalnih in nacionalnih programov javnih del, ki so bili izbrani na podlagi javnega razpisa za izbor programov javnih del v RS za leto 2011.

2.10.2 Programi, namenjeni obravnavanju problematike brezdomcev

Namen programov, ki se izvajajo v okviru socialnega varstva, je preprečevanje revščine in povečevanje socialne vključenosti. Izvajanje socialno-političnih ukrepov je odvisno od razpoložljivih virov vsake družbe. Obseg revščine se spreminja s spreminjanjem vzorcev potrošnje ter z gospodarsko rastjo in družbenim napredkom. Revščina je družbeni pojav, ki je postal predmet političnega, institucionalnega in raziskovalnega interesa. Revščina ni zasebna zadeva ljudi, temveč skrb države, ki izvaja socialno varnost.

Za reševanje problematike brezdomcev država oziroma MDDSZ od leta 2000 do leta 2010 namenja vsako leto več sredstev. Programi zajemajo zavetišča, sprejemališča, pomoč brezdomcem (ponovna vključitev v družbo), individualizirano in celovito nastanitveno podporo brezdomnim ljudem (v angleškem jeziku: resettlement), dnevne centre, higiensko oskrbo in svetovanje, terensko delo z brezdomnimi. Če primerjamo podatke zadnjih treh let v spodnji tabeli (preglednica 4), se je število programov za brezdomce bistveno povečalo, in sicer z devet na devetnajst. Na podlagi pridobljenih podatkov sklepamo, da se je število brezdomcev povečalo.

Preglednica 4 v tretjem stolpcu prikazuje nominalne vrednosti zneskov višine sofinanciranja s strani MDDSZ. Ker smo želeli pridobiti tudi realne vrednosti zneskov, smo podatke deflacionirali z namenom, da smo izključili inflacijo. Rezultati kažejo, da se je vrednost zneskov višine sofinanciranja MDDSZ v letih 2000–2010 iz leta v leto povečevala tako nominalno kot realno.

V letu 2010 je MDDSZ sofinanciralo devetnajst programov sprejemališč in zavetišč za brezdomce. V letu 2010 je bilo za omenjene programe namenjenih 1.572,927 EUR, od tega so izvajalci prejeli 547.484,5 EUR (Smolej idr. 2011, 79). Največ sredstev so za omenjene programe namenile občine, sledijo MDDSZ, prispevki uporabnikov, članarine, sredstva članov izvajalskih organizacij, sredstva ZRSZ, sredstva Fundacije za financiranje invalidskih

in humanitarnih organizacij v RS, prispevki donatorjev in ostali viri. Programe so v največji meri izvajali javni zavodi (CSD), sledijo humanitarne organizacije (Karitas in Rdeči križ) in društva. Programi so se izvajali v Ljubljani, Mariboru, Kočevju, Jesenicah, Celju, Murski Sobota, Senovem, Piranu, Slovenj Gradcu, Kopru.