METODOLOGIJA .1 Raziskovalni problem

Brezdomstvo je kompleksen družbeni pojav, ki v naši družbi narašča. Pri brezdomcih se v večini primerov pojavlja več težav, ki zajemajo nastanitev, njihovo zdravstveno stanje (npr.

odvisnosti od drog, alkohola), razpad socialne mreže in brezposelnost. Inštitucije z namenom preprečevanja brezdomstva izvajajo razne programe za brezdomce. Vsako leto država nameni vedno več sredstev za področje brezdomstva. Zato smo želeli analizirati inštitucije, ki se srečujejo s problematiko brezdomstva, kakšen je njihov pogled na brezdomstvo (npr. vzroki in posledice, stroški brezdomstva), vključujoč zaposlovanje in izobraževanje.

Pri analiziranju odgovorov posameznih intervjuvancev iz določenih inštitucij, kjer smo ugotavljali razlike med že narejenimi analizami, zakonodajo, strateškimi dokumenti in raziskavami na področju brezdomstva, smo podali ugotovitve glede vzrokov in posledic brezdomstva, trenutnega položaja brezdomcev v RS pri zaposlovanju in izobraževanju, sprememb na področju brezdomstva po vstopu v EU, učinkovitosti državnih programov za brezdomce tudi pri zaposlovanju in izobraževanju ter možnosti izboljšanja vključevanja brezdomcev v zaposlovanje in izobraževanje.

3.2 Izbira metode zbiranja podatkov

3.2.1 Vprašalnik za pripravo na polstrukturiran intervju

Vprašalnik smo vnaprej pripravili zato, ker smo želeli pridobiti odgovore na točno določena vprašanja. Predvidevali smo tudi, da več zaposlenih v inštitucijah lahko pokriva isto vsebino, polstrukturiran intervju pa smo želeli opraviti samo z eno osebo iz določene inštitucije. To pomeni, da se je intervjuvana oseba znotraj inštitucije uskladila s stališči ostalih in na podlagi tega podala čim bolj izčrpne informacije. Vprašanja (dostopno v prilogah 2–5) so bila sestavljena za vseh pet vrst inštitucij posebej (podrobno so inštitucije opisane v poglavju 1.2 Izbira metode dela).

Na začetku vprašalnika smo pripravili spremno besedilo, v katerem smo opredelili namen raziskave in način izvedbe polstrukturiranega intervjuja. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov (I. in II. del). Vprašanja v prvem delu so bila enaka za vse predvsem zaradi lažje primerjave med inštitucijami (npr. vrsta inštitucije, število zaposlenih, oblika nudenja pomoči brezdomcem, sodelovanje z drugimi vladnimi in nevladnimi inštitucijami v RS in tujini), v drugem delu pa deloma različna z namenom, da pridobimo podatke, ki bodo zadostili ciljem raziskave (npr. ZRSZ smo postavili vprašanje glede vodenja evidenc o brezposelnih brezdomcih in njihovem izobraževanju, MDDSZ smo vprašali o učinkovitosti programov, ki

jih sofinancirajo za brezdomce). Glede na to, da so bila vprašanja v prvem delu vprašalnika pripravljena vnaprej, zapisana, zastavljena vsem vprašanim enako in da so bili odgovori že vnaprej pripravljeni, lahko govorimo tudi o izvedbi strukturiranega intervjuja (Tratnik 2002, 53). Ker je bistven poudarek na izvedbi polstrukturiranega intervjuja, bomo v nadaljevanju predstavili samo ta način.

Vprašanja smo sestavili na osnovi štirih tematskih področij oziroma tem, ki smo jih želeli raziskati, in sicer na podoben način, kot ga je uporabil Grcić (2008, 173). Prvi sklop vprašanj je bil vezan na področje vzrokov in posledic. Zanimalo nas je, kako intervjuvanci vidijo problematiko brezdomstva. V prvem sklopu smo oblikovali 11 podkategorij: stanje brezdomstva v Sloveniji, vzroki za brezdomstvo, posledice brezdomstva, vpliv EU na brezdomstvo, vpliv trenutne krize na brezdomstvo, tuji brezdomci v Sloveniji, preprečevanje brezdomstva, stroški za brezdomstvo, delovanje in sodelovanje inštitucij, izobraževanje zaposlenih na področju brezdomstva in stanovanjska politika. V drugem sklopu, ki je zadeval programe in ukrepe na področju brezdomstva, nas je zanimalo, kateri programi se izvajajo za reševanje problematike brezdomstva. S tretjim sklopom vprašanj o zaposlovanju in izobraževanju smo želeli spoznati trenutni položaj brezdomcev v RS na tem področju. V četrtem sklopu vprašanj nas je zanimalo, kako državni programi pomagajo brezdomcem pri zaposlovanju in izobraževanju. Kategorije in podkategorije smo oblikovali z namenom lažjega razvrščanja podatkov oziroma preglednosti (na podoben način kot Trnavčevič 2007, 18–20).

3.2.2 Polstrukturiran intervju

Raziskavo smo izvedli s polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih po vsebini vprašanj razdelili na dva dela. Prvi del je vključeval vprašanja, ki so bila za vse vprašane oziroma za vse inštitucije enaka (standardizirana zaprta vprašanja, kjer je vprašani izbral enega ali več odgovorov) in na katera so vsi vprašani odgovarjali enako, drugi del pa je vključeval vprašanja, ki niso bila enaka za vse inštitucije (nestandarnizirana vprašanja odprtega tipa), odgovori pa niso bili pripravljeni vnaprej. Vnaprej pripravljenim vprašanjem smo dodajali tudi podvprašanja glede na potek pogovora. Polstrukturirane intervjuje smo beležili z zvokovno snemalno napravo, za kar smo vprašane prosili za dovoljenje, naknadno pa smo naredili njihov prepis (transkript). Intervjuvanci so podali svoja mnenja, predloge, stališča in zamisli, ki so nam bili v pomoč pri ugotavljanju vzrokov in posledic brezdomstva.

3.3 Postopek obdelave

Zbiranje podatkov je potekalo tako, da smo si vnaprej pripravili okvirna vprašanja za pripravo na polstrukturiran intervju (vprašalnik). Telefonirali smo pristojnim zaposlenim na izbranih inštitucijah, ki problematiko brezdomstva najbolj poznajo. Z njimi smo se dogovorili, da jim

po elektronski pošti pošljemo uvodno predstavitev, namen izvedbe polstrukturiranega intervjuja in vprašalnik, ki naj bi služil kot pomoč pri pripravi na polstrukturiran intervju. Po približno enem tednu smo vsem inštitucijam telefonirali in jim poslali sporočilo prek elektronske pošte ter se z njimi dogovorili za datum intervjuja. Datume smo dokaj hitro uskladili.

Glede na veliko število vprašanj je bil odziv inštitucij zelo dober. Od 17 predvidenih polstrukturiranih intervjujev, smo jih izvedli 16. Iz CSD Celje v raziskavi niso mogli sodelovati zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu. Ker MDDSZ ne pokriva hkrati vseh vsebin (brezdomstvo, zaposlovanje, izobraževanje) na enem mestu (Direktorat za socialne zadeve), smo za podatke s področja zaposlovanja in izobraževanja zaprosili Direktorat za trg dela in zaposlovanje. Podatkov z njihove strani nismo prejeli. V istih krajih smo lahko opravili vse intervjuje v enem dnevu, razen z eno inštitucijo v Ljubljani, kar nam ni povzročilo preveč dodatnega dela in vzelo preveč časa.

Opravili smo osebne pogovore med vprašanci in spraševalcem. Pri vsakem polstruktiriranem intervjuju smo si zapisali bistvene ugotovitve. Polstrukturirane intervjuje smo snemali z zvokovno snemalno napravo in na koncu naredili njihov prepis (transkript). Prepis smo poslali intervjuvanim osebam v pregled, če se z napisanim besedilom strinjajo. Od 16 poslanih intervjujev smo prejeli sedem popravljenih intervjujev, kar pa ni bistveno vplivalo na prvotno vsebino teksta. Prepisu intervjujev je sledila analiza in interpretacija. Vsak polstrukturiran intervju je trajal približno eno uro. Intervjuvanci so podali svoja stališča, mnenja in predloge, ki so nam bili v pomoč pri iskanju vzrokov in posledic brezdomstva.

Izvajanje polstrukturiranih intervjujev je potekalo od 18. maja do 13. junija 2011, izvedba celotne magistrske naloge pa od septembra 2009 do marca 2012.

3.4 Vrsta raziskave

V naši raziskavi smo izhajali iz domneve, da so človeški interesi glavni pogon znanosti oziroma da »resničnost« določajo ljudje, ne pa objektivni in zunanji dejavniki. Na podlagi tega smo dobili nove ideje za prakso in razvoj teorije. S filozofskega stališča v tem primeru govorimo o socialnem konstrukcionizmu, o novi paradigmi, ki so jo razvili filozofi v zadnji polovici dvajsetega stoletja (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005, 48). Povezavo z novo paradigmo vidimo v tem, da smo kot voditelji intervjujev bili del opazovanega in da smo izbrali maloštevilne primere (inštitucije, ki se srečujejo s problematiko brezdomstva), ki so bili izbrani za posebne namene proučevanja brezdomstva.

Raziskava v tej magistrski nalogi je kvalitativna, glede ustreznosti njenega izbora pa smo dobili potrditev pri različnih avtorjih (Tratnik 2002, 79; Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005, 109; Mesec 1998, 19–20, 25–26), ki menijo, da je nekatere probleme in procese bolje obdelati kvalitativno (opisno) kot kvantitativno (številčno). Kljub temu, da je raziskava v

osnovi kvalitativna, nam je uspelo nekaj podatkov prikazati kvantitativno. Ker so bile določene raziskave na temo brezdomstva že obdelane tako kvalitativno (intervjuji) kot kvantitativno (ankete), je bilo za nadgradnjo v našem primeru najbolj smiselno uporabiti polstrukturiran intervju. Glavna značilnost intervjuja je osebni pogovor med vprašancem in spraševalcem (Tratnik 2002, 52). S polstrukturiranimi intervjuji smo želeli pridobiti poglobljeno razumevanje situacije (Trnavčevič 2007, 2) na področju brezdomstva, ki zajema tudi področje zaposlovanja in izobraževanja. Zanimalo nas je stališče in prepričanje intervjuvancev glede obravnavane problematike. Tako naj bi bolje razumeli, kako na problematiko brezdomcev gledajo inštitucije. Pri pridobivanju odgovorov smo poskušali ostati indiferentni kljub dejstvu, da človeškega faktorja ni možno stoodstotno izključiti (Tratnik 2002, 39). Za našo raziskavo je bil primeren majhen, nenaključen in namenski vzorec (Tratnik 2002, 30), ki je v našem primeru zajemal 16 oseb in raziskovalna vprašanja.

Ugotovitve raziskave so uporabne za reševanje socialnih problemov ljudi (Mesec 1998, 29), ker prispevajo k preprečevanju brezdomstva v RS. Tako kot je značilno za kvalitativno raziskovanje, je bilo zbiranje podatkov zelo zahtevno, analiza podatkov težka in tudi ne poceni.

4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA INTERVJUJEV