Leto Število
Vir: Ferlan Istinič 2010, 2; Smolej idr. 2011, 79; Statistični urad RS 2011.
MDDSZ je v letu 2010 sofinanciralo tudi tri programe sprejemališč in zavetišč za brezdomne uživalce drog. Za omenjene programe je bilo na voljo 357.036.7 EUR, od tega so izvajalci prejeli 123.125,00 EUR (Smolej idr. 2011, 107). Največ sredstev so programi prejeli od občin, sledijo MDDSZ, ZRSZ, sredstva uporabnikov, članarine, donatorji, drugi javni in nejavni viri. Programe so izvajala društva v Ljubljani in Žalcu.
Trenutno so programi za brezdomce usmerjeni predvsem v kratkoročno odpravljanje in lajšanje posledic brezdomstva.Ni izdelane celovite nacionalne strategije, ki bi bila usmerjena v odpravo brezdomstva ter razvoj preventivnih ukrepov za njegovo preprečevanje. Da bi razvijali ustrezne ukrepe socialne politike je pomembno videnje in štetje brezdomstva kakor tudi upoštevanje kulturnih in socialnopolitičnih ekonomskih pogojev (Dekleva in Razpotnik 2007, 13).
Pri razvijanju programov za brezdomce Dekleva idr. (2010, 41–42) z namenom zmanjšanja obsega brezdomstva predlagajo, da je treba razviti občutljivost za prepoznavanje in evidentiranje cestnega brezdomstva (brez strehe nad glavo) in razviti programe prehajanja iz začasnih in kratkoročnih oblik nastanitve v oblike samostojnega življenja, bodisi s
specializirano podporo ali brez nje. Pri razvijanju občutljivosti za prepoznavanje gre za razvijanje nizkopražnih programov sprejemanja in podpore brezdomnim (npr. nočna zavetišča, dnevni centri, razdeljevalnice hrane, specializirane točke celovite pomoči in podpore) ter razvijanje programov nekoliko bolj zahtevnih, a še vedno kratkoročnih programov namestitve in podpore, s katerimi bo možno cestne brezdomce pritegniti in zadržati, tako da jim ne bo več treba spati zunaj. Pri evidentiranju cestnega brezdomstva gre za razvoj sistema štetja uporabnikov, ki so vključeni v organizacijske ponudbe, in tudi štetje brezdomnih, ki so manj vključeni v programe organizacij. Trenutno se nahajamo v začetni fazi, in sicer pri povečevanju občutljivosti za pojav brezdomstva (Dekleva idr. 2010, 41–42).
2.10.3 Program izobraževanja za brezposelne osebe 2010/2011
S programom izobraževanja za brezposelne osebe država brezposelnim osebam omogoča vključitev v izobraževanje zaradi povečanja njihovih zaposlitvenih možnosti (MDDSZ, MŠŠ in ZRSZ 2010a, 3). Program omogoča pridobitev osnovnošolske, srednješolske (poklicne, splošne in strokovne), višje ter visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe ter vključitev v druge splošne javno veljavne izobraževalne programe za odrasle, ki prispevajo k ponovnemu socialnemu vključevanju skupin s posebnimi potrebami in pri udeležencih spodbujajo nadaljnje možnosti za učenje in vključevanje v vseživljenjsko izobraževanje. Program je namenjen vsem brezposelnim osebam brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe, brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami, osebam, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem, brezposelnim osebam s poklicno in strokovno izobrazbo, ki na tem področju ne morejo dobiti zaposlitve in so pri ZRSZ prijavljeni več kakor en mesec, in brezposelnim osebam nad petinštirideset let.
Glede na ugotovitve o izobraževanju brezdomcev ponavadi ti ne dosegajo ravni (glede na bolezenska in druga stanja), da bi se prijavili na ZRSZ, če pa se že, potem je to izključno zaradi denarja, saj že vnaprej vedo, da zaposlitve ne bodo dobili. Poročilo programa izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2008/2009 (MDDSZ, MŠŠ in ZRSZ 2010b, 23) navaja, da je bilo v program vključenih 2409 udeležencev, od tega 2220 oseb v programe za pridobitev formalne izobrazbe. Program je v šolskem letu 2008/2009 do 15. februarja 2009 uspešno zaključilo 1148 udeležencev. Kako uspešni so pri tem pripadniki ranljivih skupin, kot so brezdomci, smo povprašali na inštitucijah. Za osebe iz ranljivih družbenih skupin ter marginalnih družbenih okolij so na voljo še drugi programi (npr. vseživljenjsko učenje – sektorski program Grundtvig), ki pa jih zaradi preobsežnosti naloge ne bomo posebej predstavljali.
2.11 Izvajanje slovenskih in projektov EU za brezdomce v Sloveniji
V RS se v okviru raznih programov izvajajo projekti, ki pomembno vplivajo na izboljšanje zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja ranljivih skupin. Ključno vlogo pri tem imajo razne inštitucije (npr. MDDSZ, ZRSZ), ki objavljajo razpise (v novi finančni perspektivi 2007–2013 so to na primer Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, Javni razpis nove možnosti zaposlovanja, usposabljanja in socialnega vključevanja in Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih, prejemnikov denarne socialne pomoči), preko katerih inštitucije ali izbrani prijavitelji izvajajo projekte, ki izboljšujejo stanje ranljivih skupin prebivalstva.
2.11.1 Projekt Kralji ulice
Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija, ki je bila formalno ustanovljena septembra leta 2005. Njeni cilji so nepridobitni. Društvo združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z osebami, ki brezdomstvo doživljajo.
Skrbijo za proučevanje, spoznavanje in raziskovanje brezdomstva, za preprečevanje brezdomstva, za izboljševanje življenjskih pogojev brezdomcev in brezdomk, za razvoj praktičnih oblik dela na področju brezdomstva ter za publicistično dejavnost na tem področju.
Izvajajo programe, ki so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva. Brezdomnim nudijo strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči ter omogočajo in povečujejo dostopnost do družbenih virov.
Društvo izvaja razne programe in projekte. V dnevnem centru izvajajo različne delavnice, razdeljujejo podarjene dobrine (npr. oblačila, kozmetiko, hrano), nudijo hladne in tople napitke ter prigrizke. Uporabnikom nudijo informacije, kje lahko še dobijo pomoč in koristijo storitve, jih spodbujajo in spremljajo pri urejanju osebnih dokumentov. Tiste, ki so zagrešili kak prekršek in ga ne morejo odplačati (večinoma gre za kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru), jih motivirajo, da v okviru društva opravljajo družbena koristna dela in s tem odslužijo svojo kazen. Zainteresirani uporabniki se lahko vključijo tudi v program Usposabljanje na delovnem mestu. Z uporabniki prirejajo izlete, čistilne akcije, dneve odprtih vrat, filmske večere in druge družabne dogodke. Društvo spodbuja in udejanja udejstvovanje brezdomcev v javnosti, od udeležb na kongresih, medijskih dogodkih, do prostovoljnega sodelovanja, stojnice rabljenih predmetov na Prešernovem trgu, izobraževalnih in kulturnih projektov (npr. Šola pod zvezdami in gledališka skupina Pluribus unum).
V Društvu so leta 2008 začeli izvajati projekt Razvijanje praktičnega modela in politike nastanitvene podpore za brezdomce v RS. Projekt je usmerjen k razvoju celotnih oblik nastanitvene podpore za brezdomne in poleg nastanitve vključuje še druge oblike podpore strokovnih delavcev in delavk, kot je podpora pri prilagajanju na novo nastanitveno situacijo,
pri zaposlovanju, urejanju dokumentov in podpora pri urejanju zdravstvene situacije (Kozar in Jurančič Šribar 2008, 438).
Inovativen program Kralji ulice, ki deluje sicer z nizkopražnim pristopom, spodbuja možnost za prenehanje brezdomstva in se izvaja od leta 2005. Je poskus vključevanja brezdomcev v širšo javnost. Osnovna dejavnost društva je izdajanje cestnega časopisa Kralji ulice (primer je predstavljen s sliko 2), ki ga soustvarjajo in prodajajo na ulici brezdomci in drugi socialno ogroženi ljudje. Ta nova oblika dela, brezdomski oziroma cestni časopis, se pojavlja v več državah. Cilj je inovativnost, pristop nizkega praga, razvijanje pozitivnih vizij ter hkratno naslavljanje brezdomcev in širše družbe, obenem pa tudi predstavljanje oblike ekonomske integracije brezdomcev (Razpotnik in Dekleva 2005, 264). Najbolj znani in razširjeni cestni časopis v Evropi je Velika izdaja (v angleškem jeziku: The Big Issue). Brezdomcem prodajanje časopisa tako omogoča pridobivanje dohodka na zakonit način in z lastnim delom.
Društvo pa ima od leta 2006 odprt Distribucijski dnevni center Kralji ulice, ki je namenjen distribuciji časopisa, nastajanju prispevkov, reševanju vsakodnevnih težav brezdomcev, konstruktivnemu preživljanju prostega časa brezdomcev, izvajanju izobraževalnih in socialno-kulturnih delavnic ter interesnih skupin. V okviru društva živi deset brezdomcev z namenom čimprejšnje osamosvojitve. Prodajanje časopisa brezdomcem dvigne samozavest in poveča motivacijo za spremembo življenja, zato posledično manj pijejo, imajo življenje in čas bolj izpolnjena in manj pogosto spijo na ulicah (Dekleva 2005, 7; Razpotnik in Dekleva 2005, 275).
Slika 2: Primer revije Kralji ulice