Možnosti za nadaljnje raziskovanje

Kljub obširni raziskavi, ki nam je ponudila mnogo odgovorov in možnosti razmišljanja o brezdomstvu, vključno s področjem zaposlovanja in izobraževanja, se nam odpirajo nova raziskovalna vprašanja, ki bi jih lahko v prihodnosti z različnimi metodami raziskali na večjem (naključnem) vzorcu brezdomcev in inštitucij ter s tem pridobili še natančnejše in novejše podatke.

Rezultati raziskave so pokazali, da umrljivost med brezdomci ni majhna. Glede na to, da smo nekaj ugotovitev že sami podali, bi bilo v prihodnosti smiselno globlje raziskati povezavo

med brezdomci (npr. povečanje števila brezdomcev) in njihovo umrljivostjo. Raziskava bi pomembno prispevala k nadgradnji ugotovitev o vzrokih in posledicah brezdomstva.

Med brezdomci se pojavljajo tudi osipniki. Lahko bi ugotavljali povezavo med brezdomci in osipniki. Rezultati raziskave bi pomembno prispevali k nadgradnji ugotovitev glede vzrokov in posledic brezdomstva.

Brezdomci v nekaterih primerih zavračajo pomoč inštitucij (npr. odklanjanje ureditve zdravstvenega zavarovanja), kar pomeni še večje tveganje za zdravstvene težave in povečanje stroškov države. Možnost za nadaljnje raziskovanje vidimo v raziskavi, s katero bi lahko ugotavljali, ali so brezdomci do inštitucij nezaupljivi, ker je izvajanje določenih programov za reševanje brezdomcev neučinkovito. Ugotovitev bi pomembno prispevala k nadgradnji ugotovitev glede učinkovitosti izvajanja programov v RS na področju brezdomcev.

Možnost za nadaljnje raziskovanje vidimo na področju tujih brezdomcev v RS. Delavci iz tujine (npr. gradbeni delavci) so se nedvomno znašli v težki situaciji, ki je na nek način povezana z brezdomstvom (delavci so brez sredstev za preživljanje in brez primernega prebivališča). Na podlagi pridobljenih podatkov bi lahko potrdili domnevo, da gre za brezdomstvo tujih delavcev.

Poleg ostalih problemov (npr. stanovanje, zaposlovanje), ki zajemajo brezdomstvo, bi izpostavili področje zdravstva. V raziskavi smo ugotovili, da so med brezdomci prisotne nalezljive bolezni (npr. aids in hepatitis). Možnost nadaljnjega raziskovanja predstavlja ugotavljanje vpliva nalezljivih bolezni med brezdomci na prebivalstvo. Ugotovitev bi bila koristna za področje zdravstva.

V večini primerov brezdomci sodijo med težje zaposljive osebe. Število težje zaposljivih oseb se razlikuje od kraja do kraja (npr. v Murski soboti je več težje zaposljivih v primerjavi z drugimi kraji), vzrok ni znan. V prihodnosti bi lahko raziskali, ali se več brezdomcev pojavlja tam, kjer je več brezposelnih, ki težje najdejo zaposlitev. Ugotovitev bi bila uporabna za področje zaposlovanja, saj bi z določenimi ukrepi oziroma programi lažje prispevali k zmanjševanju problematike brezdomstva.

6 SKLEP

Brezdomstvo je ena izmed najhujših oblik socialne revščine, ki predstavlja problem za celotno EU. Zato je EU pozvala države članice k odpravi brezdomstva do leta 2015 (Evropski parlament 2008, 1). V EU namreč vsako zimo nekaj ljudi umre zaradi podhladitve, saj ni na voljo dovolj zasilnih bivališč in prav tako ne služb, ki bi poskrbele za njihove potrebe.

Dostopnost primernega bivališča je temeljna človekova pravica. Dostop do zavetišča je pogosto prvi korak k primerni in trajnostni stanovanjski rešitvi za ljudi, ki živijo v skrajni revščini in so izključeni iz družbe. Z vstopom RS v EU beležimo pozitivne učinke (širjenje mreže brezdomstva po celotni RS, večja dostopnost programov, več je socialne pomoči, več je možnosti sofinanciranja zaradi objav razpisov na nacionalni ravni in ravni EU, razvija se strategija za boj proti brezdomstvu) in negativne učinke (družbena stratifikacija se je še bolj zaostrila, vedno več je revežev in ozek krog vedno bolj bogatih, vedno manj je srednjega sloja).

Brezdomstvo v RS narašča (npr. zaradi krize, načina življenja, ker se problematike brezdomstva ne rešuje celovito). Glede na to, da v RS uradna evidenca o številu brezdomcev ne obstaja, na podlagi lastnih ugotovitev zaključujemo, da je v RS približno 2.500 brezdomcev (odkritih in prikritih), od tega je največ brezdomcev v Ljubljani (550), sledijo Maribor (240), Celje (55) in Koper (21). Eden temeljnih ciljev socialne politike je zmanjševanje revščine in socialne izključenosti. Državna zakonodaja ima pomemben vpliv na življenje brezdomcev. Vendar samo zakonodaja različnih socialnih problemov ne more rešiti, temveč so za to potrebne inštitucije, ki izvajajo ustrezne programe. Zato je pomembno, da je zakonodaja prilagojena ranljivim skupinam, kot so brezdomci, in da se upošteva pri izvajanju dejavnosti.

Obstoječi programi za brezdomce so trenutno usmerjeni v lajšanje posledic brezdomstva, ne pa v preprečevanje brezdomstva. V RS se sicer izvaja nekaj programov, ki omogočajo ponovno vključitev brezdomcev v družbo (npr. vzpostavljanje bolj trajnih oblik namestitev in razvoja celostnih programov nastanitvene podpore (v angleškem jeziku: resettlement) za brezdomne ljudi, nogometno prvenstvo za brezdomce), in jih država podpira, vendar veliko premalo oziroma o končnih in dolgoročnih učinkih še ne moremo govoriti. Oblikovanje programov zahteva celovit pristop obravnave brezdomca (od začetka do konca brezdomskega načina življenja). Pri tem je treba izhajati iz vzrokov in posledic brezdomstva ter upoštevati vse omejitve, ki jih brezdomci imajo (npr. stanovanjske, zdravstvene, slabša izobrazba, nemotiviranost, manj delovnih izkušenj, stigma). Programe je treba oblikovati tako, da ne bodo zajemali samo tistih brezdomcev, ki želijo prejemati pomoč, ampak tudi tiste, ki je ne želijo prejemati. Prav tako je treba upoštevati, da se pojavljajo nove oblike brezdomstva (mladi, družine), zato je treba programe temu prilagoditi. Dejstvo je, da država vsako leto nameni več sredstev za sofinanciranje programov na področju brezdomstva, število brezdomcev pa kljub temu narašča. Na prvi pogled je videti, da država nima prav velikih

stroškov z večino brezdomcev, saj nekateri živijo svobodno, nekateri pa celo odklanjajo ponujeno pomoč inštitucij. Vendar se je izkazalo, da ni tako oziroma so stroški za brezdomce, ki odklanjajo pomoč, lahko občutno večji (npr. zaradi neurejenega zdravstvenega zavarovanja). Nudenje pomoči za hitro reševanje brezdomskega načina življenja (npr.

zavetišča) je učinkovito v začetni fazi (ko nastopi brezdomstvo), ni pa učinkovito v fazi trajanja brezdomstva (reševanje vzrokov), kaj šele v zaključni fazi brezdomstva (izhod iz brezdomstva). Zavedati se je treba, da je samo zdrav človek družbi koristen.

Naše ugotovitve smo primerjali z delom Raziskovalna naloga: Socialna in ekonomska vključenost ranljivih skupin v Slovenji – možni ukrepi za dvig zaposljivosti najbolj ranljivih kategorij težje zaposljivih in neaktivnih oseb (Trbanc idr. 2003). Na podlagi ugotovitev zaključujemo, da se je situacija na področju brezdomstva v RS od leta 2003 do leta 2010 izboljšala v smislu boljšega sodelovanja med inštitucijami, več je zavetišč oziroma zatočišč za brezdomce, država namenja več sredstev za področje brezdomstva, prav tako za zaposlovanje in izobraževanje brezdomcev in drugih ranljivih skupin. Razlog za več državnih sredstev za reševanje problematike brezdomstva ni samo v povečanju števila brezdomcev v zadnjih letih, temveč tudi v podpiranju programov, ki zagotavljajo reintegracijo brezdomcev v družbo.

Država prav tako podpira projekte (v okviru ESS), ki omogočajo zaposlovanje oziroma delo in izobraževanje brezdomcev (npr. socialno podjetništvo). Strinjamo se s trditvijo Kozarjeve in Jurančič Šribarjeve (2008, 437) ter Dekleve idr. (2010, 41–42), ki menijo, da se trenutno nahajamo v začetni fazi (povečevanje občutljivosti za pojav brezdomstva) reševanja brezdomstva.

Brezdomci so v večini primerov zainteresirani za zaposlitev oziroma delo ter izobraževanje.

Vendar pa je trenutni položaj brezdomcev v Sloveniji pri zaposlovanju in izobraževanju slab, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih programov na področju zaposlovanja in izobraževanja in pogosto vključenost brezdomcev v sivo ekonomijo. Zato se ne strinjamo z ugotovitvijo Trbanc idr. (2003, 67), ki ugotavljajo, da je v RS reševanje akutne problematike ranljivih skupin sorazmerno dobro rešeno. Predvsem mislimo na vidik zaposlitve in pridobitve dela ranljivih skupin (brezdomcev). Svoja razmišljanja utemeljujemo z mislijo Dekleve in Razpotnikove (2006, 286), ki pravita, da je prepoznavanje nekega novega pojava proces, ki lahko traja več let ali celo desetletja. Vključevanje brezdomcev v zaposlovanje in izobraževanje lahko izboljšamo tako, da se ponudijo zaposlovalne in izobraževalne oblike, ki so bližje ciljnim skupinam kot so brezdomci (npr. z razvijanjem socialnega podjetništva, z motiviranjem – subvencije, s podeljevanjem nagrad, s spodbudami, s spremljanjem, s postopnim vključevanjem na trg dela – nekaj ur dnevno ali tedensko).

Pogoj za uspešno reševanje problematike brezdomstva je sodelovanje vseh ključnih akterjev – države, lokalne skupnosti, državljanov in tudi brezdomcev – v vzpostavitvi ustrezne ekipe na državni ravni (npr. skrb za sofinanciranje programov, ki bodo usmerjeni v preventivo, natančen izračun stroškov države) in v pripravljanju programov, ki bodo usmerjeni v

zmanjševanje števila brezdomcev. Predvsem pa je treba zagotoviti več vlaganja v politiko zaposlovanja, izobraževanja, zdravstva, stanovanjsko politiko in politiko socialnega varstva.

Pozornost je treba usmeriti tako na slovenske kot tuje brezdomce. Razvoj preprečevanja brezdomstva v naslednjih letih ni ugoden, predvsem zaradi finančne in ekonomske krize, premalo usposobljenih kadrov za reševanje problematike brezdomstva in premajhnega političnega interesa za reševanje te problematike. Kljub temu, da brezdomstvo do leta 2015, kot je prvotno načrtovala EU, v RS ne bo odpravljeno, pričakujemo, da bomo v RS v naslednjih desetih letih dosegli zmanjšanje števila brezdomcev.

LITERATURA BAAŠ. 2005. Ni vsak brezdomec lenuh. Kralji ulice 1: 4–5.

Bras, Katja. 2010. Dolgotrajno brezposelne osebe na ZRSZ.

Http://www.ess.gov.si/_files/2251/Analiza_DBO.pdf (4. 5. 2011).

Crane, Maureen. 1999. Understanding older homeleness people: their circumstances, problems and needs. Buckingham: Open University Press.

Čepar, Žiga in Štefan Bojnec. 2007. Dejavniki povpraševanja po visokošolskem izobraževanju v Sloveniji. Management 2 (1): 37–50.

Črnko, Andreja. 2004. Problematika zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb.

Socialno delo 43 (2/3): 145–146.

Dekleva, Bojan in Špela Razpotnik. 2006. Problematika brezdomstva v Ljubljani: končno poročilo raziskovalne naloge. Interno gradivo, Združenje za socialno pedagogiko.

Dekleva, Bojan in Špela Razpotnik. 2007. Brezdomstvo v Ljubljani. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Dekleva, Bojan, Maša Filipovič Hrast, Mateja Nagode in Simona Smolej. 2010. Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji.

Http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Raziskovanje/porocila/Kon%C4%8Dno_poro%C4%8Dilo_%C5

%A1tudije_Ocena_obsega_brezdomstva_v_RS.pdf (15. 3. 2011).

Dekleva, Bojan. 2005. Resnična življenja, resnične zgodbe, resnična bodočnost. Kralji ulice, 1: 7.

Dekleva, Bojan. 2007. Pogovor na četrtni skupnosti. Kralji ulice 13: 6–7.

Delić, Elvira. 2008. Državljanske pravice brezdomcev – izziv za socialno delo. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.

Dragoš, Srečo. 1993. Vprašanje klošarjev. Socialno delo (Socialna Slovenija) 32 (5/6): 153–

161.

Dragoš, Srečo. 2005. Kritika nacionalnega programa socialnega varstva 2006–2010. Socialni izziv 11 (23): 33–35.

Drobnič, Robert. 2009. Slovenski trg dela danes in jutri – kritičen pogled na trg dela in razvojne možnosti s primeri dobrih praks. Ljubljana: Planet GV.

Easterby-Smith, Mark, Richard Thorpe in Andy Lowe. 2005. Raziskovanje v managementu.

Koper: Fakulteta za management Koper.

Edgar, Bill in Henk Meert. 2005. Fourth review of statistics on homelessness in Europe, The ETHOS definition of homelessness.

Http://www.feantsa.org/files/transnational_reports/EN_Stats_2005.pdf (25. 2. 2011).

Evropska komisija. 2000. Memurandum EU o vseživljenjskem učenju.

Http://linux.acs.si/memorandum/prevod/ (26. 2. 2011).

Evropski parlament. 2008. Odprava uličnega brezdomstva.

Http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+TA+P6-TA-2008-0163+0+DOC+PDF+V0//SL (29. 2. 2011).

FEANSTA. B. l. What are the pathways into homelessness?

Http://feantsa.horus.be/code/EN/pg.asp?Page=880 (13. 3. 2011).

FEANTSA. 2008. Strategies to end homelessness: Elements of conflict and cooperation at local level.

Http://feantsa.horus.be/files/Streamlined%20strategy%20social%20protection%20and%2 0inclusion/seminars/June%202008/seminareport2008.pdf (1. 10. 2009).

G. V. 2010. Iskali boljše življenje, končali na cesti ob pečenih podganah. London – MMC RTV SLO. Http://www.rtvslo.si/svet/iskali-boljse-zivljenje-koncali-na-cesti-ob-pecenih-podganah/236847 (18. 3. 2011).

Goffman, Erving. 2008. Stigma: zapiski o upravljanju poškodovane identitete. Maribor:

Aristej.

Grcić, Denis. 2008. Kaj menijo o projektu »Učenje na odru življenja« udeleženci. V Učenje na odru življenja: projektno delo z ranljivimi skupinami mladih, ur. Alenka Kobolt, 172–

182. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Greif, Tatjana. 2006. Ukrepi proti diskriminaciji v zaposlovanju za delodajalce: priročnik.

Ljubljana: ŠKUC-LL.

Jerman, Diana. 2004. Zaposlovanje in vpliv globalizacije. Socialno delo 43 (2/3): 167–168.

Kavar Vidmar, Andreja. 1993. Brezposelnost. Socialno delo 32 (5/6): 99–151.

Kern, Bojan in Svetlana Simič. 2002. Zadovoljstvo z izobraževanjem pri brezposelnih v okviru programov Zavoda za zaposlovanje. Socialno delo 41 (6): 371–378.

Kobal, Barbara in Suzana Oreški. 2005. Zaposljivost in zaposlovanje oseb s težavami v duševnem zdravju. Socialno delo 44 (6): 387–394.

Kosec, Boris. 1995. Od »policijskega socialnega dela« do Zavetišča za brezdomce.

Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Visoka šola za socialno delo.

Kosec, Boris. 2006. Ko beda postane življenjski stil: prerez strukture slovenskih brezdomcev.

Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.

Kovačič, Darja. B. l. Neformalno učenje ranljivih skupin.

Http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/grundtvig/ZBORNIK%20TK.pdf (15. 11.

2011)

Kozar, Maja in Luna Jurančič Šribar. 2008. Nastanjevanje brezdomnih – norveška politika in praksa. Socialna pedagogika 12 (4): 437–446.

Krek, Milan, Marija Domej, Anja Dominko, Anja Krivec, Maša Robič, Neja Roškar, Katarina Rudež, Mateja Sladič, Martina Slana, Vesna Smole, Nina Starašinič, Neža Starič, Mojca Škafar, Lena Wutti, Eva Žitnik in Danaja Žolger. 2010. Delovanje programov za

reševanje problematike brezdomcev.

Http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/092d0a34f52597fe5d9d334d045f97c0.pdf (15. 2. 2011).

Lamovšek, Alenka. 2006. Kralji ulice: prvi slovenski časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja. Kralji ulice 4: 1.

Long, David, John Rio in Jeremy Rosen. 2007. Employment and income supports for homeless people. Http://aspe.hhs.gov/hsp/homelessness/symposium07/long/index.htm (14. 3. 2011).

Lownsbrough, Hannah in Elizabeth Hacker. 2005. What obstacles do homeless people face when it comes to finding and sustaining employment?

Http://www.demos.co.uk/publications (20. 1. 2011).

Lownsbrough, Hannah. 2005. What role can life skills play in helping homeless people prepare for employment? Http://www.demos.co.uk/publications (20. 1. 2011).

Luby, Jane in Julie Welch. 2006. Missed opportunities: The case for investment in learning and skills for homeless people.

Http://www.crisis.org.uk/data/files/publications/Missed_Opportunities_FullReport%20-%20Crisis%202006.pdf (14. 3. 2011).

Mandič, Srna in Maša Filipovič Hrast. 2008. Homelessness 'in transition': a Slovenian study.

V In my caravan, I feel like superman, ur. Joe Doherty in Bill Edgar, 127–143. St.

Andrews: FEANTSA in Centre for Housing Research.

Mandič, Srna. 1999. Pravica do stanovanja: brezdomstvo in druga stanovanjska tveganja ranljivih skupin. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

Mandič, Srna. 2007. Stanovanjska kariera, socialna izključenost in brezdomstvo.

Družboslovne razprave 13 (24/25): 133–151.

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2000. Program boja proti revščini in socialni izključenosti.

Http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/soc_prg protirevscini.pdf (18. 3. 2011).

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2006. Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja za obdobje 2006–2008.

Http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/npsszsv _06_08_slo.pdf (28. 2. 2011).

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2008. Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja za obdobje 2008–2010.

Http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/npsszsv 08_10.pdf (28. 4. 2010).

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2010a. Informacije o denarnih socialnih pomočeh in ugodnostih/subvencijah, do katerih so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči, ter druge koristne informacije.

Http://www.gov.si/csd/inf_o_dsp_in_ugodnostih.htm (4. 6. 2011).

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2010b. Zakon o urejanju trga dela (gradivo za medije).

Http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/nk _151210_zutd_mediji.doc (28. 2. 2011).

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2010c. Program javnih del za leto 2011 (povzetek).

Http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/program _javna_dela-2011.pdf (24. 2. 2011).

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2011. Dosežki izvajanja aktivnosti Evropskega socialnega sklada v letu 2010 v okviru MDDSZ.

Http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/ess_opo mnik_2010.pdf (25. 5. 2011).

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. B. l. Denarna socialna pomoč.

Http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/ (28. 2.

2011).

Mesec, Blaž. 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

MDDSZ, MŠŠ in ZRSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2010a. Program izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2010/2011.

Http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/ (17. 3.

2011).

MDDSZ, MŠŠ in ZRSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2010b. Poročilo Programa izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2008/2009.

Http://www.ess.gov.si/_files/1447/Porocilo_%20IBO_%202008-2009-jan_jun_2010.pdf (17. 3. 2011).

Novak, Mojca. 1994. Dober dan, revščina: dejstva, pristopi, politike. Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije.

Novoa, Antonio. 2007. The »right« education in Europe: When the obviuous is not so obvius!

Theory and Research and Education 5 (2): 143–151.

Pickett-Schenk, Susan A., Judith A. Cook, Dennis Grey, Michael Banghart, Robert A.

Rosenheck in Frances Randolph. 2002. Employment histories of homeless persons with mental illness. Human Sciences Press 38 (3): 199–211.

Ravnik, Mateja. 2009. Brezdomstvo: streha ali zvezde nad glavo. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.

Razpotnik, Špela in Bojan Dekleva. 2005. Kralji ulice – predhodno poročilo o poteku akcijske raziskave. Socialna pedagogika 9 (3): 265–300.

Razpotnik, Špela in Bojan Dekleva. 2007. Na cesti – brezdomci o sebi in drugi o njih.

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Razpotnik, Špela in Bojan Dekleva. 2009. Brezdomstvo, zdravje in dostopnost. Ljubljana:

Ministrstvo za zdravje.

Rifkin, Jeremy. 2007. Konec dela: zaton svetovne delavske sile in nastop posttržne dobe.

Ljubljana: Krtina.

Rihter, Liljana in Ružica Boškić. 2005. Možni ukrepi za dvig zaposljivosti: primer

brezdomcev in oseb zasvojenih z nedovoljenimi drogami. Teorija in praksa 42 (1): 192–

211.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1994. Ljubljana: DZS.

Smolej, Simona, Renata Marčič, Vid Žiberna in Polonca Jakob Krejan. 2011. Poročilo o izvajanju programov v letu 2010: spremljanje izvajanja programov socialnega varstva.

Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.

Smonker, Tea. 2002. Brezdomstvo žensk in otrok, žrtev nasilja. Socialno delo 41 (5): 301–

306.

Snoj, Marko. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Stojič, Ankica. 1995. Brezdomcu utvara? Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Visoka šola za socialno delo.

Svetlik, Ivan, Tanja Vilič Klenovšek, Sonja Klemenčič in Samo Hribar. 1993. Izobraževanje in trg dela. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.

SVLR – Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

2008. Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013.

Http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2009/euSkladi/OP_RCV.pdf (28. 2.

2011).

Špindler, Darko. 2001. Brezdomci in pogajanja z njimi. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Visoka šola za socialno delo.

Tancek, Martina, Borut J. Sommeregger, Maja Kerznar in Alenka Marinč. 2008. Novi Paradoks in stanovanjske skupine v Sloveniji. Ljubljana: Novi Paradoks, slovensko društvo za kakovost življenja.

Tratnik, Monika. 2002. Osnove raziskovanja v managementu. Koper: Visoka šola za management.

Trbanc, Martina, Ružica Boškić, Barbara Kobal in Lilijana Rihter. 2003. Socialna in ekonomska vključenost ranljivih skupin v Sloveniji – možni ukrepi za dvig zaposljivosti najbolj ranljivih kategorij težje zaposljivih in neaktivnih oseb: raziskovalno poročilo.

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Trnavčevič, Anita. 2007. Raziskovalna metodologija v družboslovju. Zapiski s predavanj.

Interno gradivo za študente Univerze na Primorskem, Fakultete za management Koper.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. 2006. Enajsto redno letno poročilo.

Http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/Varuh_LP_2005.pdf (1. 2. 2011).

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. 2010. Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009.

Http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/Letno_porocilo_Varuha_za_2009.pdf (1. 2. 2011).

Veber, Alenka. 2003. Prikaz problematike brezdomstva v Ljubljani in njegovo reševanje.

Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.

Vrečer, Klavdija. 2005. Model strateškega razvoja v nevladni organizaciji Novi Paradoks.

Specialistična naloga, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj.

Ware, Laura, Jennifer Martinez in John Rio. 2008. Keeping up the good work: Building a job retention culture for people who experience homelessness. New York: Corporation for Supportive Housing in partnership with Advocates for Human Potential, Chronic

Ware, Laura, Jennifer Martinez in John Rio. 2008. Keeping up the good work: Building a job retention culture for people who experience homelessness. New York: Corporation for Supportive Housing in partnership with Advocates for Human Potential, Chronic

In document VZROKI IN POSLEDICE BREZDOMSTVA (Strani 127-138)