Navedite nekaj dejavnosti, s katerimi zadovoljujete svoje potrebe, na primer:
• potrebe po varnosti:
• potrebe po ljubezni in pripadnosti:
• potrebe po spoštovanju (moči, uspehu):
4.3.1 Potrebe
Psihologija motivacije odkriva razloge človekovih dejanj; ugotavlja, kaj človeka sili in/ali spodbuja h kakršnikoli dejavnosti. Motivacija je proces spodbujanja, vztrajanja in usmerjanja dejavnosti, da bi dosegli cilj. Motivi so torej vsi dejavniki, ki spodbujajo in ohranjajo našo dejavnost, npr. potrebe, nagoni, cilji, vrednote, čustva, stališča, interesi, navade …
Slika 4.4: Elementi motivacijske situacije Vir: Musek, 1993b
Potreba je stanje neravnovesja, ki je posledica primanjkljaja ali presežka snovi v telesu ali informacij v duševnosti (npr. pomanjkanje tekočine sproži potrebo po tekočini, pomanjkanje spanja potrebo po spanju, pomanjkanje ljubezni vpliva na pojavljanje potrebe po ljubezni in sprejetosti). Razlikujemo dve vrsti potreb:
• fiziološke (telesne) potrebe: potreba po kisiku, po spanju, po tekočini, po hrani, po gibanju, po počitku, po spolnosti …
• psihosocialne potrebe: potreba po varnosti, po ljubezni, po moči, po zabavi, po spoznavanju … A. Maslow razlikuje osnovne (nižje) in višje psihosocialne potrebe.
Tabela 4.2: Značilnosti fizioloških in psihosocialnih potreb Fiziološke (biološke) potrebe Psihosocialne potrebe
So prirojene.
So univerzalne.
Večinoma naučene, nekatere morda prirojene.
So bolj odvisne od kulture.
MOTIVACIJSKA DEJAVNOST
POTREBA CILJ
Nanje nas opozarjajo različni občutki (žeja, če ni zadovoljena potreba po tekočini; lakota, utrujenost …).
Nanje nas opozarjajo različna čustva (npr. jeza, če ni zadovoljena potreba po spoštovanju; žalost, če ni zadovoljena potreba po ljubezni).
Vir: Po Kompare et al., 2006b, 106–109
Če se potrebe zavedamo in je usmerjena k cilju, govorimo o motivu. Doživljamo ga kot hotenje, da nekaj storimo; kot nekaj kar nas sili, žene v določeno vedenje.
Primer:
Enaka potreba (po tekočini) + različni cilji (voda, mleko, lubenica, pomarančni sok…) različni motivi (hočem svojo najljubšo pijačo).
4.3.2 Hierarhija potreb po Maslowu Psiholog Abraham Maslow je razvil teorijo potreb oz. motivov na podlagi opažanja, da nezadovoljenost nekaterih potreb veliko lažje prenašamo kot nezadovoljenost drugih. Glede na to, kako težko prenašamo nezadovoljenost določene potrebe, je Maslow razvrstil potrebe v hierarhijo.
Zadovoljitev potreb, ki se nahajajo najnižje v hierarhiji, je za človeka najbolj nujna (ker nezadovoljenost nižjih potreb težje prenašamo), zadovoljitev potreb, ki se nahajajo višje v hierarhiji, pa je z vidika preživetja manj pomembna. Tudi v razvoju posameznika postajajo pomembne vse višje potrebe.
Potrebe, ki so uvrščene v hierarhijo potreb, so od najnižje do najvišje naslednje (Maslow, 1954, v: Kompare et al., 2006b):
1. Fiziološke potrebe: po hrani, vodi, kisiku, počitku, stalni telesni temperaturi, po aktivnosti, spanju, izločanju balastnih snovi, izogibanju bolečini in potreba po spolnosti.
2. Potreba po varnosti: biti varen, zaščiten, da te ni strah ... V vsakdanjem življenju odraslih se potreba po varnosti kaže tudi kot potreba po službi, domu in družini, varni soseski (socialna varnost), pa tudi kot potreba biti zaščiten pred nasiljem, poškodbami, boleznimi (telesna varnost) …
3. Potreba po ljubezni in pripadanju: biti z drugimi, biti sprejet, pripadati skupini prijateljev, družini, narodu … Kaže se tudi kot strah pred osamljenostjo.
4. Potreba po spoštovanju: doseči nekaj, biti močen in uspešen, spoštovati samega sebe, prislužiti si odobravanje in priznanje, imeti spoštovanje drugih, pa tudi svobodo in neodvisnost …
Slika 4.5: Hierarhija potreb po Maslowu Vir: Vesel et al., 2004, 106
5. Kognitivne potrebe: vedeti, razumeti, raziskovati; biti radoveden, raziskovalec … 6. Estetske potrebe: potrebe po simetriji, redu, lepoti, umetnosti, urejenosti … Estetske
potrebe zadovoljujemo, ko npr. obiščemo koncert simfonikov, občudujemo arhitekturo mestnega jedra, uživamo ob gledanju slik na likovni razstavi.
7. Potreba po samoaktualizaciji: splošna težnja po uresničitvi najboljših talentov in potencialov, ki jih imamo; potreba razvijati to, za kar smo najbolj sposobni …
Potrebe na nižji ravni morajo biti zadovoljene, preden se lahko usmerimo k zadovoljevanju višjih potreb (temeljno načelo hierarhije potreb). Človek mora najprej zadovoljiti fiziološke potrebe, šele nato se pojavijo psihosocialne potrebe. Nezadovoljenost fizioloških potreb človek sicer težje prenaša, toda zadovoljene mu ne pomenijo ničesar več.
Tudi psihosocialne potrebe se pojavljajo v določenem vrstnem redu: dokler niso zadovoljene nižje psihosocialne potrebe, se višje ne pojavijo. ( Motivacijska teorija Maslowa, str. 93)
Primer:
Človek, ki je lačen ali drugače življenjsko ogrožen, bo deloval le v smeri preživetja. V situacijah ogroženosti so fiziološke potrebe in potrebe po varnosti pomembnejše od potreb po spoštovanju in moči.Kritiki Maslowe hierarhije potreb opozarjajo, da so znani tudi primeri vedenja, ki se ne skladajo s temeljnim načelom hierarhije potreb, npr. vrhunski šport in karierizem. Z Maslowo hierarhijo potreb torej lahko pojasnimo večino motivacijskega vedenja pri ljudeh, ne pa prav vsega.
Primer:
Ljudje, ki jim je kariera najpomembnejša stvar v življenju, zanemarjajo potrebo po počitku in/ali potrebe po ljubezni na račun potrebe po spoštovanju in ugledu.Vrhunski športniki zanemarjajo potrebe po varnosti (npr. z dopingom – uživanjem nedovoljenih drog) zaradi potrebe po spoštovanju in ugledu (npr. osvojitvi zlate medalje na tekmovanju) ali zaradi potrebe po samoaktualizaciji (maksimalnem razvijanju svojih talentov).
Petra Majdič se je na olimpijskih igrah 2010 kljub hudi poškodbi na treningu (zlomljena rebra) udeležila šprinta v klasičnem slogu in osvojila bronasto medaljo.
• S psihološkimi spoznanji (z vidika Maslowe hierarhije potreb) pojasnite odločitev (vedenje) slovenske smučarske tekačice.
4.3.3 Cilji
Cilji so dejavnosti, objekti in situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili naše potrebe. Tako kot nas potrebe »potiskajo« v motivacijsko dejavnost, nas cilji privlačijo in usmerjajo. Kaj bomo počeli in kako angažirano, je v veliki meri odvisno od ciljev, ki smo si jih postavili.
V življenju pogosto ne razmišljamo o lastnih ciljih, če pa že, si jih premalo jasno postavimo in načrtujemo, kako jih bomo dosegli. Ena od tehnik, ki nas usmerja pri postavljanju in doseganju ciljev, je tehnika »SMART cilji«, kar pomeni:
• specifični (ang. Specific): jasno mora biti, kaj je cilj (vprašanja: Kaj želim doseči?
Zakaj je zame to pomembno?);
Vedno moramo začeti z jasnim ciljem pred očmi.
(S. Covey)
• merljivi (ang. Measurable): postavljeni morajo biti kriteriji doseganja cilja (vprašanja:
Kako bom vedel/-a, da sem dosegel/-la cilj?).
• dosegljivi (ang. Attainable, Achievable): cilji morajo biti postavljen tako, da jih lahko dosežemo (vprašanja:Ali je cilj dosegljiv? Je komu že uspelo doseči podoben cilj);
• realni (ang. Realistic): cilji ne smejo biti ne prenizki ne previsoki, pač pa realistično postavljeni glede na naše zmožnosti, znanje, motivacijo;
• časovno opredeljeni (ang. Time bound): postavljen mora biti časovni okvir za doseganje cilja, lahko tudi skrajni rok za njegovo uresničitev. Tako lažje načrtujemo korake, ki so potrebni za doseganje ciljev.
Primer:
»Shujšala bom,« jepresplošno postavljen cilj. Če cilj ni specifičen in merljiv, pogosto ne vemo, ali in kdaj smo ga dosegli. »V enem tednu bom shujšala za 10 kg« je sicer bolj jasno postavljen cilj, a je najbrž nedosegljiv in nerealističen. Če si postavimo take cilje, se že vnaprej obsodimo na neuspeh.
Slika 4.6: Postavimo si “SMART” cilje
Vir: bp1.blogger.com/.../s320/smart_goals.JPG (10. 12. 2008)
Vaja 4.2:
POSTAVLJANJE IN DOSEGANJE CILJEVEden od učinkovitih načinov samomotiviranja in razvijanja notranje motivacije je postavljanje ciljev. Če pot do cilja načrtujemo, bomo cilj lažje dosegli.
1. Jasno opišite cilj, ki ga želite doseči v naslednjem letu ali dveh. Postavite si »SMART«
cilj!
2. Zakaj je ta cilj za vas pomemben? Zakaj ga želite doseči? Ali ga morate doseči zaradi zunanjih razlogov ali je pomemben za vas same? Kaj cenite pri tem cilju? Katere svoje potrebe boste zadovoljili s tem ciljem?
3. Kakšne notranje ovire morate premagati, da bi dosegli cilj? Katere druge ovire vas bi lahko ustavile na poti do cilja?
4. Katere lastnosti in zmožnosti imate, na katere se lahko oprete pri doseganju cilja? Kdo ali kaj bi vam lahko pomagal/-lo pri doseganju cilja?
5. Kaj morate narediti, da bi ta cilj dosegli? Izdelajte načrt dejavnosti, ki vas bodo pripeljale do želenega cilja.
6. Kaj morate narediti v tem mesecu? Kaj lahko storite danes?
4.3.4 Vrednote
Posplošene cilje, ki so za nas pomembni in h katerim težimo (prizadevamo si, da bi jih dosegli), imenujemo vrednote. Razlikujemo štiri temelje kategorije vrednot (Musek, 1993a):
1. Hedonske vrednote: sem uvrščamo dobro hrano in pijačo, zabavo, druženje, telesno dejavnost, počitek, ugodje, spolnost, varnost …
2. Potenčne vrednote: poklicni in politični uspeh, slava, ugled, moč, priznanje … ter ekonomske vrednote: korist, dobiček, denar, premoženje …
3. Moralne vrednote: obsegajo moralno-etične vrednote (poštenost, pravica, pogum, blagost, radodarnost, delavnost, dobrota); demokratične vrednote (enakost, svoboda, strpnost, napredek); socialne (ljubezen do bližnjega, altruizem, skrb za druge, prijateljstvo, zbliževanje); družinske (družinska sreča, dom, skrb za otroke) …
4. Vrednote izpolnjenosti: mednje sodijo spoznavne (resnica, spoznanje, modrost), kulturne (kultura, umetnost), estetske (lepota, harmonija), samoaktualizacijske in izpolnitvene vrednote ...