Profesionalna orientacija je usmerjanje ljudi na tista delovna področja, kjer je verjetnost, da bodo glede na osebnostne značilnosti uspešni in zadovoljni. Pri tem je treba upoštevati tudi zahteve dela oz. poklica ter potrebe dela, trga. Najbolj uveljavljena oblika je poklicno usmerjanje (usmerjanje v poklic) v osnovni in srednji šoli. Postopoma se razvija tudi svetovanje za zaposlene ali iskalce zaposlitve. Pri ugotavljanju poklicnih interesov lahko uporabljamo psihološke teste – ljudem pomagamo ugotoviti, na katerih delovnih mestih ali v katerih poklicih bi bili verjetno zadovoljni, če so sedaj brezposelni, ali če razmišljajo, da bi preusmerili svojo poklicno pot.
Teoretična podlaga za profesionalno orientacijo je teorija razvoja kariere. Kariera so vsa dela in poklici, ki jih v življenju opravlja posameznik, ter njegovo doživljanje poklicnega razvoja oz. sprememb. Teorija razvoja kariere (Super, v: Konrad, 1996) temelji na sledečih predpostavkah:
1. Ljudje se razlikujejo po poklicnih interesih, osebnosti in poklicnih kompetencah (znanje, spretnosti, sposobnosti).
2. Glede na te značilnosti je vsakdo bolj usposobljen (kvalificiran) za opravljanje določenih poklicev.
3. Vsak posameznik lahko opravlja različne poklice in vsak poklic lahko opravljajo posamezniki z različnimi vzorci sposobnosti, interesov in osebnostnih lastnosti.
4. Narava kariere (zaporedje in vrsta zaposlitev) je odvisna tako od značilnosti posameznika kot od priložnosti iz okolja.
5. Zadovoljstvo pri delu in v življenju je v precejšnji meri odvisno od tega, ali je posameznik našel ustrezno zaposlitev.
Primer:
Raziskava, ki so jo opravili pri časopisu Dnevnik, je pokazala, da največ zaposlenih zadnja tri leta posveča več časa karieri (44,1 %) kot družini (24,9 %), preostali (31 %) so mnenja, da obema posvečajo enako časa. Več časa službi oz. karieri kot družini posvečajo moški (53,2 %), medtem ko je pri ženskah razmerje bolj uravnoteženo: en tretjina zadnja tri leta posveča več časa službi, 30 odstotka družini, največ (36,2 %) pa jih meni, da se obema posvečajo enako.Pri Dnevniku so spraševali tudi, kaj Slovencem pomeni in predstavlja uspešna kariera. Na prvo mesto so anketiranci postavili uspešno poklicno pot, takoj za njo uspešno usklajevanje družine, prostega časa in dela, šele potem ugled in denar, najmanj pa enačijo uspešno kariero z visokim položajem. (Vir: http://www.revija.mojedelo.com)
8.2.1 Poklicni interesi – Hollandov model
John L. Holland (v: Lapajne et al., 1997) je razvijal teorijo izbire poklica v drugi polovici 20. stoletja, pri čemer jo je stalno dopolnjeval in izboljševal. Temeljni predpostavki teorije sta naslednji:
• Ljudi lahko glede na interese razvrstimo v šest tipov osebnosti: realistični, socialni, raziskovalni, podjetniški, umetniški in konvencionalni.
• Ljudje iščejo poklic, ki jim bo omogočil uresničiti njihove interese in izraziti druge osebnostne značilnosti.
Tabela 8.2: Tipi osebnosti po Hollandu
Realistični tip Socialni tip
Značilnosti:
• prednost daje urejenemu in sistematičnemu ravnanju s predmeti, stroji ali živalmi,
• ceni konkretne stvari, denar, moč in družbeni položaj.
• ceni socialne in moralne vrednote.
Poklici: zdravnik, medicinska sestra, učitelj, vzgojitelj, psiholog, svetovalec …
Raziskovalni tip Podjetniški tip
Značilnosti:
• prednost daje raziskovanju različnih pojavov, da bi jih razumel in nadziral,
• ceni reševanje problemov, odkrivanje, znanost.
Poklici: fizik, matematik, biolog …
Značilnosti:
• prednost daje delu z ljudmi, da bi dosegli organizacijski ali ekonomski cilj,
• ceni vodenje, politične in ekonomske dosežke. zadovoljen s svojim delom, če izbere poklic poslovnega sekretarja. Utemeljite svojo presojo.
V skladu s svojo teorijo Holland sklepa, da je za uspešno in ustrezno izbiro poklica značilna skladnost med osebnostjo posameznika in značilnostmi poklica. Zadovoljstvo in uspešnost pri
delu je torej odvisno predvsem od tega, ali je posameznik izbral poklic, ki ustreza njegovemu tipu osebnosti, v manjši meri pa tudi od inteligentnosti, znanja in drugih dejavnikov. Le-ti bolj določajo raven, ki jo posameznik doseže v določenem poklicu.
Ugotovite, kakšen tip osebnosti ste in kakšen tip poklicev vam najbolj ustreza.
Rešite psihološki test, ki je zasnovan na podlagi Hollandove teorije. Dostopen na: http://www.bbc.co.uk/science/humanbody/mind/surveys/smiles/index.shtml
Vaja 8.1:
NAČRTOVANJE KARIEREPri načrtovanju svoje karierne (poklicne) poti moramo prevzeti aktivno vlogo: poskušati moramo doseči to, kar je za nas pomembno in ne prepustiti iniciative drugim ali naključjem.
Postavimo si poklicne cilje, ki jih hočemo doseči. Jasno nam mora biti, kaj bi radi v življenju počeli oz. katero delo nam je všeč. Opravljanje dela, ki nam je v užitek, je pomemben predpogoj uspeha v življenju. Cilji, ki si jih postavljamo, naj bodo konkretni. Če je potrebno, razdelimo cilj na več podciljev.
Določimo kdo, kako, kje in kaj je potrebno opraviti, da bi lahko dosegli te cilje. Pri načrtovanju bodimo realni. Vsako odločanje in načrtovanje, tudi o karieri, zahteva informiranost. Le na podlagi ustreznih informacij lahko izberemo poklicno pot, ki bo v prihodnosti zadovoljila naše želje. Informacije, na katerih temelji načrtovanje kariere, lahko pridobimo s tehniko SWOT analize.
SWOT ANALIZA
1. Informacije o osebnih prednostih: Kateri so pozitivni vidiki vaše osebnosti, ki vam lahko koristijo pri uspehu v karieri?
2. Informacije o osebnih šibkih točkah: Katere plati vaše osebnosti lahko zavirajo vaš uspeh v karieri?
3. Informacije o priložnostih v okolju: Katere razmere v okolju lahko pozitivno izkoristite za uspeh v karieri?
4. Informacije o grožnjah in ovirah v okolju: Kaj v okolju lahko negativno vpliva na vaše možnosti za uspeh v karieri?
Pozitivni vidiki Negativni vidiki
Notranja analiza
moje močne strani,
kompetentnosti (ang. Strenghts)
moje šibke strani, pomanjkljivosti (ang. Weaknesses) Zunanja
analiza
ugodne priložnosti v okolju (ang. Opportunities)
grožnje, nevarnosti v okolju (ang. Threats)
Naredite SWOT analizo: ocenite svoje notranje prednosti in pomanjkljivosti (slabosti) ter zunanje izzive (priložnosti) in nevarnosti. Ugotovljeno upoštevajte pri odločanju o nadaljnjem razvoju in načrtovanju kariere.