Psihološki test

Psihološki ali psihometrični testi so standardizirani instrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti. Glede na vrsto merjenih lastnosti jih lahko razdelimo v dve skupini: 1. teste sposobnosti (testi inteligentnosti in ustvarjalnosti) in 2. teste osebnosti (testi za merjenje osebnostnih lastnosti, temperamenta, značaja, interesov, stališč in vrednot).

Naloge s testa sposobnosti

1. Dopolnite zaporedje: 20, 30, 21, 29, 22, 28, 23, 27, 24, ___, ____.

2. Dokončajte trditev: Toplota je proti peči kot svetloba proti _______________.

3. Liki v nalogi na levi sestavljajo zaporedje. To zaporedje pravilno nadaljuje samo eden od likov na desni strani. Obkrožite kateri!

Psihološki testi morajo biti standardizirani (Dogša, v: Kompare et al., 2006b). To pomeni:

• da je postopek testiranja enak za vse ljudi, npr. vsi dobijo enaka navodila in imajo na voljo enako količino časa;

• rezultat testa ugotavlja psiholog na podlagi norm populacije. Norme dobimo običajno tako, da test rešuje velika skupina ljudi iz populacije, ki ji je test namenjen. Tako dobimo podatke o tem, kateri rezultati so nizki, visoki ali povprečni. S temi podatki kasneje primerjamo individualne rezultate posameznikov.

Izdelava psiholoških testov je zahteven proces, saj mora izdelovalec pri svojem testu zagotoviti štiri pomembne merske značilnosti: občutljivost (je dosežena, če test lahko pokaže tudi majhne razlike med ljudmi v merjeni lastnosti); objektivnost (rezultat, ki ga testiranec doseže, mora biti odvisen zgolj od merjene značilnost, ne pa od kakšne druge značilnosti ali pa od testne situacije); zanesljivost (je zagotovljena, če pri različnih testiranjih istega posameznika dobimo vedno enake rezultate); veljavnost (test resnično meri tisto, kar smo želeli meriti, in ne česa drugega). ( Zaposlitveno testiranje, str. 115)

Vaja 1.1:

KAKO NAČRTOVATI RAZISKAVO S PODROČJA PSIHOLOGIJE DELA IN ORGANIZACIJE

Pri načrtovanju raziskave so pomembni spodaj navedeni koraki oziroma vprašanja, na katera moramo odgovoriti, preden raziskavo tudi dejansko izvedemo.

Opredelimo problem (Kaj želimo raziskati?). Pojasnimo razloge za izbiro raziskovalnega problema (npr. izpad dohodka podjetja zaradi povečanja absentizma zaposlenih, povezanost

nizke produktivnosti z organizacijsko klimo) in jasno opredelimo področje, ki ga bomo raziskovali.

Proučimo strokovne vire in literaturo (Kakšno strokovno znanje potrebujemo za izvedbo raziskave?). Seznanimo se s strokovnimi spoznanji in z raziskavami področja, ki ga želimo proučiti. Razširimo in poglobimo znanje, ki ga bomo uporabili pri sestavi ali pri izbiri ustreznega merskega instrumenta ter pri interpretaciji dobljenih rezultatov.

Načrtujemo metodo raziskovanja (Koga bomo vključili v raziskavo? Kako naj zberemo podatke? Kateri podatki so pomembni za razumevanje izbranega problema?).

1. Razmislimo, kako bomo izbrali reprezentativen vzorec: kakšno število zaposlenih bomo vključili v vzorec in po kakšnem ključu, ter načrtujemo postopek zbiranja podatkov.

2. Nato predvidimo, kakšen merski instrument bomo uporabili: sestavimo ustrezen anketni vprašalnik ali poiščemo primeren merski instrument. Merski instrument, ki ga bomo uporabili, mora omogočiti zbiranje podatkov, ki so relevantni za raziskavo področja, ki nas zanima. Zavedati se moramo, da merskih instrumentov, ki so avtorsko zaščiteni, brez privoljenja avtorja ali odkupa pravic ne smemo uporabiti.

Predvidimo statistično obdelavo podatkov (Kako bomo rezultate statistično obdelali, uredili in prikazali?). Dobljeni rezultati morajo biti urejeni in predstavljeni s tabelami in grafičnimi prikazi tako, da so razvidne glavne značilnosti zbranih podatkov in odnosi med njimi.

Zamislimo si, kako bomo rezultate statistično obdelali (izračun frekvenc, odstotkov, srednjih vrednosti) in nato prikazali v tabelah in grafih. Ureditev in prikaz rezultatov morata biti čim bolj sistematična in pregledna, omogočati morata analizo rezultatov glede na raziskovalni problem, interpretacijo raziskovalnih rezultatov (razlago in pojasnitev odnosov med njimi) ter izpeljavo sklepov in predlogov za izboljšanje stanja.

POVZETEK

Psihologijo lahko opredelimo kot znanost, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost. Duševne procese doživljamo (notranje subjektivno izkušamo), poleg tega pa se skozi vedenje izrazijo navzven.

Ena od panog psihologije je psihologija dela in organizacije, ki proučuje posameznika pri delu, delovne skupine ter strukture in procese v organizacijah. Temeljni cilj psihologije dela in organizacije je doseganje optimalnega ravnovesja med čim večjo produktivnostjo in zadovoljstvom delavca z delom.

Za psihologijo kot znanost je značilno, da pri raziskovanju in pridobivanju novih spoznanj uporablja znanstveno metodo, ki poteka skozi pet stopenj: 1. opazovanje pojava in oblikovanje raziskovalnega problema, 2. razvijanje teorije, 3. postavitev hipoteze, 4.

izvedba raziskave, 5. sprejemanje ali zavračanje hipotez (in teorije).

Metode v psihologiji delimo na eksperimentalne in neeksperimentalne ali opisne, npr.

opazovanje, študija primera. Pri opazovanju pojave proučujemo in opazujemo tako kot se spontano pojavijo. Eksperiment je edina metoda, ki daje odgovore na vprašanja o vzroku in posledicah. V eksperimentu primerjamo med seboj vsaj dve skupini, eksperimentalno in kontrolno.

Psihologi imajo na voljo več raziskovalnih tehnik: intervju, vprašalnik, ocenjevalne

lestvice in psihološke teste. Pri intervjuju smo v neposrednem stiku s spraševanci.

Vprašalnike pogosto uporabljamo v anketah, s katerimi ugotavljamo mnenja o določenem pojavu. Ko ugotavljamo izraženost vrednot, stališč, motivov …, pa uporabimo ocenjevalne lestvice.

Psihološke teste delimo na teste sposobnosti in teste osebnosti, ki morajo biti standardizirani, občutljivi, objektivni, zanesljivi in veljavni.

VPRAŠANJA IN NALOGE

1. Navedite in pojasnite štiri naloge psihologije dela in organizacije v delovni organizaciji.

2. Določite odvisno in neodvisno spremenljivko v naslednjih raziskavah:

a. vpliv utrujenosti na število napak pri delu;

b. organizacijska klima je odvisna od komunikacije med vodstvom in zaposlenimi;

c. stres je posledica previsokih zahtev na delovnem mestu;

d. demokratično vodenje je pri omejenih časovnih rokih manj učinkovito od avtokratskega.

3. Pojasnite, kaj je značilno za metodo opazovanja, in navedite dva primera, ko bi za raziskovanje v podjetju lahko uporabili metodo opazovanja.

4. V anketnem vprašalniku imamo takšno obliko vprašanj: Naštejte nekaj situacij oz.

dogodkov, ki so za vas stresne. __________________________________________________

• Kako imenujemo takšen tip anketnih vprašanj? Presodite prednosti in pomanjkljivosti tega tipa vprašanj.

• Sestavite še nekaj vprašanj zaprtega ali kombiniranega tipa, s katerimi bi lahko proučevali stresno obremenjenost zaposlenih v določenem podjetju.

PREBERITE

Depolli, K. Psihologija: uvod v raziskovanje. Učno sredstvo za maturo. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002.

Hutchens, D. Sence neandertalcev: Zgodba o prepričanjih, ki nas omejujejo v življenju in pri delu. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti, 2002.

Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., Curk, J. Psihologija: spoznanja in dileme.

Učbenik za psihologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. Ljubljana: DZS, 2006a.

Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., Curk, J. Uvod v psihologijo. Ljubljana: DZS, 2006b.

Musek, J., in Pečjak, V. Psihologija. Ljubljana: Educy, 2001.

2 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV

S študijem tega poglavja boste imeli priložnost, da:

spoznate temeljne postopke urejanja in prikazovanja podatkov ter jih zmorete uporabiti;

se naučite statistične obdelave zbranih podatkov (izračuna srednjih vrednosti in razpršenosti);

razvijate spretnosti analize, sinteze in vrednotenja statističnih rezultatov ter jih uporabite pri svojem delu;

ostrite kritičnost v odnosu do statističnih podatkov.

Pred predsedniškimi volitvami v ZDA leta 1936 je neki ameriški časopis anketiral 2 milijona ljudi tako, da je dobil njihove naslove iz telefonskih imenikov in iz policijskih podatkov o lastnikih avtomobilov. Na podlagi rezultatov raziskave je časopis predvidel, da bo na volitvah zmagal republikanski kandidat Landon.

Dejansko je bil Landon na volitvah poražen, saj ga je premagal demokratski kandidat, kasneje znameniti predsednik Franklin D. Roosvelt.

• Kakšne napake pri načrtovanju in izvedbi raziskave je naredil omenjen ameriški časopis? Kaj bi morali v ugotavljanju javnega mnenja spremeniti, da bi bila napoved volilnega izida bolj pravilna?

In document LJUDJE V ORGANIZACIJI (Strani 18-21)