Različni načini obvladovanja stresa

Preprečevanje ali zmanjševanje stresa je pomembno tako za posameznika kot za organizacijo.

V ta namen uporabljamo ukrepe na nivoju posameznika, da bi okrepili njegove sposobnosti za obvladovanje stresa, in ukrepe na nivoju organizacije, ki vključujejo neposreden vpliv na stresorje.

Poznamo različne uspešne načine zmanjševanja in obvladovanja stresa na nivoju posameznika, ki jih lahko razvrstimo v štiri skupine tehnik obvladovanja stresa (Vesel et al., 2004):

1. Vedenjske tehnike

Te tehnike predvsem poskušajo spremeniti vedenjske vzorce, ki dodatno povečujejo stres v posameznikovem življenju, npr. tehnike uspešnega reševanja konfliktov, tehnike spreminjanja načina življenja ali neustreznih navad, tehnike postavljanja in doseganja ciljev, razvijanje asertivnega vedenja ( Temeljne veščine asertivnosti, str. 91), pa tudi tehnike izboljšanega načrtovanja in izrabe časa. ( Organizacije lastnega dela in upravljanje s časom, str. 128) 2. Telesne tehnike

Z uporabo telesnih tehnik skušamo izboljšati telesno odzivanje pred, med in po stresnem dogodku. Tehnike zmanjševanja telesnih posledic stresa so telesno gibanje, rekreacija, vadba, tek ali hoja v naravi (zmanjšujejo tudi strah, tesnobo in depresijo), sprostitvene tehnike (npr.

avtogeni trening, progresivna relaksacija, biofeedback). Ljudje z zdravim življenjskim stilom so telesno bolj odporni in lažje prenašajo obremenitve.

Vaja 6.1:

TEHNIKE SPROŠČANJA

Sprostitev je odsotnost telesne, čustvene in miselne napetosti. S tehnikami sproščanja skušamo doseči umiritev in zmanjšanje napetosti ter se učimo "izriniti" misli, ki se nam sicer ves čas podijo po glavi. Te tehnike so preproste, vendar je pomembna tudi vaja in redno izvajanje. Na začetku izvajanja je sprostitev bolj kratkotrajna in plitka, postopoma in z vajo pa lahko dosežemo bolj dolgotrajno in globoko sprostitev.

Za izvajanje tehnik sproščanja ne potrebujemo nobenih posebnih pripomočkov, zgolj prostor (stol, ležišče), kamor se bomo udobno namestili. Najbolje je, če se sproščamo v mirnem in zatemnjenem prostoru, lahko ob poslušanju mirne glasbe, ki nam je všeč.

Preprosta tehnika sproščanja, ki jo lahko uporabimo vsi, je osredotočenje na dihanje – najdemo miren kotiček, zapremo oči in začnemo z umirjenim in ritmičnim dihanjem. Vso pozornost usmerjamo na dihanje ter pozabimo na vse druge misli, skrbi, vprašanja in dvome.

Že po nekaj minutah občutimo manjšo napetost v telesu in prijetno umirjenost.

Znane in učinkovite tehnike sproščanja so tudi progresivna mišična relaksacija, avtogeni trening, tehnike kreativne vizualizacije, joga … Pri progresivni mišični relaksaciji dosežemo sprostitev z zavestnim napenjanjem in nato sproščanjem posameznih mišične skupin in delov telesa. Avtogeni trening nam pomaga zaspati po napornem dnevu ali ko nas vznemirjajo dogodki naslednjega dne. Pri tem si pomagamo s predstavami in avtosugestijami, ki delujejo tudi na naše nezavedno. Pri kreativni vizualizaciji pa uporabimo svojo domišljijo, da si ustvarimo jasno podobo želenega stanja, to je globoke sprostitve in dobrega počutja.

Ali ste katero od opisanih tehnik sproščanja že uporabili? Kakšne so vaše izkušnje?

3. Čustvene tehnike

Mednje uvrščamo iskanje in vzdrževanje socialne podpore drugih ljudi ter različne strategije uravnavanja čustev. Raziskave kažejo, da lahko medosebni odnosi (družina, prijatelji in sodelavci) delujejo kot zaščitni dejavnik pred nezaželenimi učinki stresa. Ljudje v medosebnih odnosih drug drugemu pomagamo spoprijemati se z vsakdanjimi težavami, s tem ko podobno razumemo in sprejemamo situacije ter jim dajemo podoben pomen. Pred škodljivim stresom nas obvaruje že zavedanje, da nas obkrožajo ljudje, ki nas imajo radi in so nam pripravljeni prisluhniti.

Odgovorite na vprašanja, povezana s socialno podporo (Payne in Walker, 2002, 125): Na koga lahko resnično računate, da vas bo poslušal, ko si želite govoriti?

Na koga se lahko resnično zanesete, ko potrebujete pomoč? Pred kom ste lahko resnično takšni, kot ste? Kdo vas po vašem mnenju zares ceni kot človeka?

4. Kognitivne tehnike

Njihov cilj je spremeniti način pojasnjevanja in razlaganja stresnih dogodkov – kognitivno prestrukturiranje. V stresnih situacijah se učimo misliti bolj mirno, racionalno in konstruktivno, kar vpliva tudi na naše čustvovanje. Sem sodijo tudi vnaprejšnja priprava na stresni dogodek, smisel za humor ... Kognitivne tehnike obvladovanja stresa nadomeščajo izrazito negativno mišljenje (na primer »Če tega izpita ne naredim, je z mano konec« ali »Saj sploh nima smisla, da poskušam, ne bo mi uspelo«) s pozitivnim mišljenjem.

Zakaj je pozitivno mišljenje pomembno? Ker je naše doživljanje in vedenje vedno povezano z našim mišljenjem, bodisi zavednim ali nezavednim. (Curk et al., 2002; Dernovšek et al., 2006) Negativno mišljenje vpliva na pojavljanje negativnih čustev (jeze, žalosti, brezupa), povečuje nezadovoljstvo in pesimizem ... Npr. če razmišljamo, da v življenju nimamo sreče, bomo žalostni in potrti, brez energije, da bi se angažirali in potrudili za to, kar si želimo.

Pozitivno mišljenje pa nas vodi do uspeha na vseh področjih življenja in s tem do večjega zadovoljstva in sreče. Npr. če smo prepričani, da je »sreča na strani pogumnih«, ne bomo potrto čakali, da nas doleti kaj lepega, ampak bomo pogumno skušali uresničiti svoje cilje.

Slika 6.10: Vpliv mišljenja na doživljanje in vedenje Vir: Lasten

Vaja 6.2:

RAZVIJANJE POZITIVNEGA MIŠLJENJA

Pri razvijanju pozitivnega mišljenja lahko sledimo tem korakom (prir. po Vesel, v: Curk et al., 2002; Dernovšek et al., 2006):

DOGODEK

interpretacija dogodka (misli, prepričanja)

DOŽIVLJANJE (čustva, občutki, motivacija)

VEDENJE

1. Bodimo pozorni na naše misli, npr. Kaj razmišljam v stresnih situacijah? Kaj razmišljam, ko študiram za izpit? Kakšna so moja prepričanja o študiju, o pomenu znanja …? Ko doživljamo stres, razmislimo o tem, kar se nam dogaja. Najprej skušamo najti vzroke negativnega in pretiranega stresa, ter razmislimo, na katere vzroke lahko vplivamo. Nato uporabimo različne strategije kognitivnega prestrukturiranja:

a. spremenimo negativne misli v pozitivne ali nevtralne,

b. spremenimo oceno stresne situacije: poskušamo najti dobre plati dogodkov in situaciji.

Primer:

Negativna misel: »Nikoli ne bom zmožen/-na narediti …«

Pozitivna misel: »Lahko dosežem vse, samo če vložim dovolj napora in časa. Zmorem!«

2. Spremljajmo, kako razmišljajo optimistični in uspešni ljudje. Učimo se od njih.

Posnemajmo njihova prepričanja in mišljenje.

Primer:

Nič ni samo po sebi dobro ali slabo; tako postane le v naših mislih. (W.

Shakespeare) Če mislite, da zmorete, ali če mislite, da ne zmorete – v obeh primerih imate prav. (H. Ford) Uspeh pomeni doživljati neuspeh za neuspehom, na da bi izgubili navdušenje. (W. Churchill)

3. Pozitivno bomo lažje razmišljali, če bomo upoštevali sledeče:

• Osredotočimo se na svoje prednosti, ne na pomanjkljivosti in slabosti.

• Izognimo se perfekcionizmu – težnji po popolnosti v svojem delu, neodpuščanju lastnih napak in pretirani samokritičnosti.

• Postavljajmo si realne, uresničljive cilje, katerih doseganje je odvisno od nas.

Načini obvladovanje stresa na nivoju organizacije (Treven, 2005), ki so najpogosteje uporabljeni, pa so:

1. Strategije za nadzor dejavnikov, ki vplivajo na stres:

• preoblikovanje dela (v smeri večje motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih),

• fleksibilno načrtovanje dela in fleksibilen delovni čas,

• analiza in natančna opredelitev vloge,

• razvijanje komunikacijskih spretnosti managerjev,

• ustvarjanje ugodne organizacijske klime,

• načrtovanje in razvijanje kariere,

• ugodne delovne razmere (varni in prijetni delovni pogoji).

2. Programi za premagovanje stresa pri zaposlenih:

• programi za usposabljanje zaposlenih, kako obvladati stres (npr. tečaji sproščanja),

• programi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja (npr. možnost rekreacije izven delovnega časa, družabni dogodki …; delujejo predvsem preventivno),

• programi za pomoč zaposlenim (dodatna podpora pri soočanju s problemi, npr.

načrtovanje kariere, finančno in pravno svetovanje …).

Kateri od navedenih načinov obvladovanja stresa na nivoju organizacije se že uporabljajo v podjetju, kjer ste zaposleni ali ste bili na praksi? Katerega od načinov bi vodstvu podjetja ali neposrednemu vodji predlagali vi? Pojasnite, zakaj menite, da bi bil ta način učinkovit.

In document LJUDJE V ORGANIZACIJI (Strani 82-86)