Kaj se dogaja, če kocko (na risbi desno) opazujete dalj časa?
Na spletu lahko poiščete številne zanimivosti o občutenju in zaznavanju.
Oglejte si npr. stran o optičnih iluzijah:
http://www.michaelbach.de/ot/
Slika 5.2: Neckerjeva kocka
Vir: http://www.businessballs.com/images/neckercube.jpg (1. 9. 2008) občutenje
Pri nastanku zaznav se prepletata dva procesa, ki ju je nemogoče povsem razmejiti, tj.
določiti, kje se konča eden in začne drugi: občutenje in zaznavanje. Občutenje je proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje. Zaznavanje pa je proces organizacije in interpretacije občutkov oz. proces organizacije in interpretacije informacij, ki jih sprejmemo s čutili (Hill, 2001; Kompare et al., 2006b). Kar pomeni, da zaznavanje ni odvisno le od predmetov in njihovih lastnosti ter od delovanja čutnih organov, ampak tudi od procesov, ki potekajo v možganih, in od izkušenj, potreb in čustev posameznika.
Občutenje in zaznavanje omogočata povezavo med živim bitjem in njegovim okoljem. Prek čutil dobivamo informacije o okolju: vse, kar vemo o sebi in svetu, vemo na podlagi informacij, ki jih dobimo prek čutil. Brez občutkov in zaznav bi bili povsem izolirani od sveta, nezmožni spoznavanja in komunikacije. Zaznavanje je tudi pomembno za preživetje (če ne bi poznali okolja, v katerem živimo, bi se težko izognili vsem nevarnostim; če ne bi zaznavali dogajanja v lastnem telesu, bi lahko umrli) ter omogoča prilagajanje okolju.
Tabela 5.1: Vrste dražljajev, čutni organi in občutki
Dražljaj Čutni organ Čutnice ali receptorji Občutek
Svetlobni oko paličice in čepki na mrežnici vid
Mehanski uho koža
polž v ušesu (čutnice na osnovni membrani) čutnice za dotik in bolečino na površini kože
sluh tip, pritisk, bolečina Toplotni koža čutnice za toplo in hladno na površini kože toplo, hladno Kemični nos
jezik
čutnice v sluznici nosne votline
čutnice za kislo, slano, sladko, grenko na površini jezika
vonj okus Vir: Po Kompare et al., 2006a, 41
Kako nastanejo občutki in zaznave? Dražljaji zadenejo ob čutni organ, v katerem so čutnice, ki jih dražljaji vzburijo. Vzburjenje se iz čutnic prenese po senzornih živčnih vlaknih do senzornih živčnih središč v možganski skorji. V primarnih senzornih oz. čutnih središčih nastanejo občutki, v asociacijskih središčih pa nastanejo zaznave.
5.1.1 Pozornost
V procesu občutenja in zaznavanja ima pomembno vlogo pozornost, od katere je odvisno, katere vidike sveta (dražljaje) bomo v določenem trenutku zaznavali. Pozornost je proces usmerjenosti oz. osredotočenosti na omejeno število dražljajev, npr. predmetov, dogajanj ali misli. Število dražljajev, na katere smo lahko hkrati pozorni (obseg pozornosti), je pri odraslem omejeno na 6–9 enot (Kompare et al., 2006b).
Smer, intenzivnost, trajanje in obseg pozornosti so odvisni od zunanjih in notranjih dejavnikov (Pečjak, 1977). Med zunanje dejavnike štejemo lastnosti dražljajev: njihovo intenzivnost, velikost, gibanje, spreminjanje in razlikovanje od okolice. Če je dražljaj intenziven ali se giba, se bolj vriva v zavest. Prej opazimo tudi velike dražljaje, šibki pa vzbudijo pozornost, če trajajo dovolj dolgo in se pogosto ponavljajo ali če so kontrastni ostalim.
Primer:
Močna svetloba, glasen zvok ali intenziven okus prej vzbudijo pozornost kot šibka svetloba, tih zvok in neizrazit okus (intenzivnost dražljaja). Hitreje opazimo premikajoče napise nad lokali in trgovinami ter utripajoče smerne kazalce pri avtomobilu (gibanje in spreminjanje dražljaja). Črno-bela fotografija izstopi med barvnimi, grenak okus med sladkimi (razlikovanje dražljaja od okolice).Druga skupina dejavnikov so notranji dejavniki: potrebe in motivi posameznika, njegova čustva (npr. pričakovanje, strah), znanje in izkušnje. Ljudje smo pozorni na stvari, ki jih potrebujemo in ki nas zanimajo (npr. ko postanemo lačni, smo v tujem mestu pozorni le na trgovine s hrano). Kateri dražljaji bodo pritegnili našo pozornost, je odvisno tudi od naših izkušenj in znanja (npr. izkušen gobar je bolj pozoren na gobe od neizkušenega).
Primer:
Kaj vidite – vazo ali dva obraza?Kot lik lahko zaznavamo eno ali drugo. Če smo pozorni na bel lik – vazo, postaneta črni polji ozadje. Če smo pozorni na črna lika – obraza, tvori ozadje belo polje med njima.
Slika 5.3: Rubinova vaza
Vir: faculty.tcc.fl.edu/hss/mcguffr/images.jpg (31. 9. 2008)
5.1.2 Zmotne zaznave
Čeprav nas v vsakdanjem življenju čuti večinoma ne varajo in okolico zaznavamo točno, je zaznavanje v določenih okoliščinah lahko tudi zmotno. Med zmotne zaznave uvrščamo iluzije in halucinacije (Pečjak, 2006). Za oboje je značilno, da se ne ujemajo s stvarnostjo.
Pri iluzijah je dražljaj realen, prisoten v okolju, vendar ga napačno interpretiramo.
Iluzije največkrat nastanejo zaradi psihičnih dejavnikov, npr. močnih pozitivnih ali negativnih čustev, prepričanj, želja in motivov/potreb. Halucinacije pa so zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, ampak jih izzovejo fiziološki dejavniki, najpogosteje nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu. Pojavijo se kot posledica zaužitja halucinogenih drog (LSD, meskalin ipd.), močnega stresa, hude izčrpanosti, stradanja, preprečevanja spanja …, pogosto pa so povezane z duševnimi motnjami.
So vodoravne črte na risbi levo enako dolge?
Ali so vodoravne črte na risbi desno vzporedne?
Slika 5.4: Posebna vrsta iluzij so geometrične iluzije, ki so univerzalne Vir: www.sightsavers.org.uk/Interactive/OpticalIllusions/1837.html (2. 11. 2008)