V tem podpoglavju predstavljamo ključne ugotovitve in skupen prikaz povezanosti marketinške kulture in uspešnosti. V začetku predstavljamo (1) povezanost med marketinško kulturo in dimenzijami marketinške kulture ter uspešnostjo. V nadaljevanju predstavljamo (2) povezanost med pomembnejšimi posameznimi dimenzijami marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije; (3) povezanost med pomembnejšimi posameznimi indikatorji marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije ter (4) povezanost med najpomembnejšimi posameznimi indikatorji marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije. Podpoglavje zaključujemo s (5) prikazom praktičnega modela uspešnosti organizacije – povprečna stopnja strinjanja pri najpomembnejših indikatorjih marketinške kulture in pri izvajalcih zdravstvenih storitev ter povezanost s posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije.
Ugotovitve in prikaz povezanosti med marketinško kulturo ter dimenzijami marketinške kulture in uspešnostjo
Pri regresijski analizi smo ugotovili, da na podlagi vzorčnih podatkov lahko trdimo, da je marketinška kultura povezana z uspešnostjo organizacij v zdravstvu v Sloveniji (glej sliko 4).
Poleg tega smo pri regresijski analizi ugotovili, da na podlagi vzorčnih podatkov lahko trdimo, da je marketinška kultura povezani z vsemi petimi indikatorji uspešnosti v zdravstvu v Sloveniji, to je z dobičkonosnostjo, investicijami, izobraževanjem in usposabljanjem, zadovoljstvom pacientov ter zadovoljstvom zaposlenih (glej sliko 5).
Na podlagi vzorčnih podatkov lahko trdimo, da so dimenzije marketinške kulture (1) inovativnost, (2) konkurenčnost, (3) zadovoljstvo in (4) kakovost povezane z uspešnostjo v zdravstvu v Sloveniji (glej sliko 6). Za ostale tri dimenzije marketinške kulture, medosebni odnosi, organiziranost in interno komuniciranje, pa na podlagi vzorčnih podatkov ne moremo trditi, da so povezane z uspešnostjo.
Ugotovitve in prikaz povezanosti med pomembnejšimi posameznimi dimenzijami marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije
Na sliki 17 so združeni rezultati, ki smo jih dobili po izvedenih linearnih regresijah. Prikazane so neodvisne spremenljivke (dimenzije marketinške kulture), ki najbolje pojasnjujejo variabilnost odvisne spremenljivke (indikatorje uspešnosti).
Slika 17: Povezanost med pomembnejšimi posameznimi dimenzijami marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije
Na podlagi nizke pojasnjene variance (determinacijski koeficient R2 < 0,035), beta koeficientov in boljše F-statistike se odločimo, da bomo pri indikatorju uspešnosti dobičkonosnost izbrali prvi model, v katerega je vključena neodvisna spremenljivka
Medosebni odnosi
investicije bomo izbrali prvi model, v katerega je prav tako vključena neodvisna spremenljivka inovativnost, ki lahko pojasni 30 % variabilnosti inovativnosti. Pri indikatorju uspešnosti izobraževanje in usposabljanje bomo izbrali drugi model, v katerega sta vključeni neodvisni spremenljivki inovativnost in interno komuniciranje, ki skupaj lahko pojasnita 26 % variabilnosti izobraževanja in usposabljanja. Pri indikatorju uspešnosti zadovoljstvo pacientov bomo prav tako izbrali drugi model, v katerega sta vključeni neodvisni spremenljivki inovativnost in organiziranost, ki skupaj lahko pojasnita 30 % variabilnosti zadovoljstva pacientov. Pri indikatorju uspešnosti zadovoljstvo zaposlenih pa bomo izbrali prvi model, v katerega je vključena neodvisna spremenljivka medosebni odnosi, ki lahko pojasni 35 % variabilnosti zadovoljstvo zaposlenih.
Na podlagi rezultatov na sliki 17 vidimo, da dimenzija marketinške kulture inovativnost v največji meri pojasni variabilnost tako dobičkonosnosti kot tudi investicije, pomembno pa pojasni tudi variabilnost izobraževanja in usposabljanja ter zadovoljstva pacientov. Dimenzija marketinške kulture interno komuniciranje v največji meri pojasni variabilnost izobraževanja in usposabljanja. Dimenzija marketinške kulture organiziranost v največji meri pojasni variabilnost zadovoljstva pacientov, dimenzija marketinške kulture medosebni odnosi pa v največji meri pojasni variabilnost zadovoljstva zaposlenih.
Na podlagi rezultatov raziskave (in s tem ob upoštevanju kriterijev oz. dejavnikov, ki so nastopali v raziskavi)23 ugotavljamo, da so nekatere dimenzije marketinške kulture (pa tudi posamezni indikatorji marketinške kulture), ki sicer izkazujejo šibkejšo povezanost, negativno povezane z uspešnostjo oz. s posameznimi indikatorji uspešnosti, in sicer (slike 6, 7, 8 in 9):
neodvisna spremenljivka kakovost na odvisno spremenljivko uspešnost (parcialni korelacijski koeficient R = -0,147, parcialni regresijski koeficient = -0,231);
neodvisna spremenljivka kakovost na odvisno spremenljivko investicije (parcialni korelacijski koeficient R = -0,145, parcialni regresijski koeficient = -0,347);
neodvisna spremenljivka medosebni odnosi na odvisno spremenljivko dobičkonosnost (parcialni korelacijski koeficient R = -0,251, parcialni regresijski koeficient = -0,530);
neodvisna spremenljivka medosebni odnosi na odvisno spremenljivko investicije (parcialni korelacijski koeficient R = -0,135, parcialni regresijski koeficient = -0,273);
neodvisna spremenljivka medosebni odnosi na odvisno spremenljivko izobraževanje in usposabljanje (parcialni korelacijski koeficient R = -0,184, parcialni regresijski koeficient
= -0,359).
Na podlagi navedenega ugotavljamo, da sta dimenziji marketinške kulture kakovost in medosebni odnosi tisti, ki sta, sicer v manjši meri, negativno povezani z uspešnostjo oz. z nekaterimi indikatorji uspešnosti.
23 Ob upoštevanju drugačnih kriterijev oz. dejavnikov, bi morebiti prišli do drugačnih ugotovitev.
Negativna povezanost uspešnosti in investicij organizacije z dimenzijo marketinške kulture kakovost je morda med drugim lahko tudi posledica višjih stroškov organizacije, ki jih ima z vpeljavo sistema kakovosti in tudi negativne naravnanosti zaposlenih do sistema kakovosti (morda bi bilo smiselno pri anketirancih preveriti vprašanja za dimenzijo marketinške kulture kakovost). V nasprotnem primeru se lahko vprašamo, ali se slabša kakovost v zdravstvu
»bolje oz. uspešnejše trži«? Vsekakor uspešnost (tako menimo) na račun »slabše« kakovosti ne vzdrži dolgoročno.
Negativno povezanost dobičkonosnosti, investicij ter izobraževanja in usposabljanja organizacije z dimenzijo marketinške kulture medosebni odnosi je morda med drugim tudi posledica »pritiska« na zaposlene »od zgoraj«, od pacientov in od okolice (notranje in zunanje). Kljub ustvarjanju dobrih rezultatov (ki jih ustvarijo zaradi negativnih pritiskov in pod njihovim vplivom), tj. dobičkonosnosti, večjih investicij, pa tudi dodatnih izobraževanj in usposabljanj, med zaposlenimi vlada vzdušje, ki »gre« izven meja dobrih medosebnih odnosov. Vsekakor navedeno stanje (tako menimo) dolgoročno ne vzdrži (zaradi slabega sodelovanja, izgorevanja zaposlenih, zdravstvenega absentizma, odhodov dobrih sodelavcev ipd.); slej ko prej se bodo negativni medsebojni odnosi lahko negativno odražali tudi na uspešnosti organizacije. Na podlagi navedenega je pomembno poudariti, da je nujno, da organizacije (oz. vodstvo) proučijo, kaj se dogaja v njihovih organizacijah glede dimenzij marketinške kulture kakovost in medosebnih odnosov. Ali so (oz. bodo) uspešnejši na račun slabše kakovosti in slabših medosebnih odnosov?
Ugotovitve in prikaz povezanosti med pomembnejšimi posameznimi indikatorji marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije
Na podlagi rezultatov na sliki 18 vidimo, da lahko s sedmimi indikatorji marketinške kulture pojasnimo približno dobro tretjino variabilnosti uspešnosti organizacije oz. petih indikatorjev uspešnosti.
V nadaljevanju besedila (kot tudi na slikah) posamezne indikatorje marketinške kulture poleg z oznakami nazivamo tudi v skrajšani opisni obliki (ne v celotnem opisu) predvsem zaradi enostavnejšega in preglednejšega pojasnjevanja.
Indikator uvajanje novosti v postopke zdravljenja (X74) najbolje pojasni variabilnost dobičkonosnosti in tudi investicije, pomembno pa pojasni tudi variabilnost izobraževanja in usposabljanja. Variabilnost dobičkonosnosti in investicij pa pomembno pojasnita tudi indikatorja strokovno izpopolnjevanje (X42) in spremljanje konkurence (X28). Indikator usposabljanje sodelavcev (X66) v največji meri pojasni variabilnost izobraževanja in usposabljanja. Indikator zaposleni se počuti kot pomemben del organizacije (X32) v največji meri pojasni variabilnost zadovoljstva pacientov, pomembno pa jo pojasni tudi indikator
organizacije (X32) v največji meri pojasni tudi variabilnost zadovoljstva zaposlenih, pomembno pa jo pojasni tudi indikator ugodnosti za zaposlene (X46).
Slika 18: Povezanost med pomembnejšimi posameznimi indikatorji marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije
Ugotovitve in prikaz povezanosti med najpomembnejšimi posameznimi indikatorji marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije
Če povzamemo prejšnje podpoglavje (glej sliko 19), indikatorja uvajanje novosti v postopke zdravljenja (X74) in zaposleni se počuti kot pomemben del organizacije (X32) v največji meri pojasnita, in sicer približno 30 %, variabilnost kar štirih od petih indikatorjev uspešnosti organizacije, kar govori o njuni pomembnosti za uspešnost organizacije. V manjši meri pa pojasnita tudi peti indikator uspešnosti, tega pa v največji meri (skoraj četrtino) pojasni indikator usposabljanje sodelavcev (X66).
S temi tremi indikatorji marketinške kulture, to so uvajanje novosti v postopke zdravljenja (X74), zaposleni se počuti kot pomemben del organizacije (X32) in usposabljanje sodelavcev (X66), lahko pojasnimo (povprečno) približno 30 % variabilnosti uspešnosti organizacije.
Indikator uvajanje novosti v postopke zdravljenja (X74) najbolje pojasni variabilnost dobičkonosnosti in tudi inovativnosti, indikator zaposleni se počuti kot pomemben del organizacije (X32) v največji meri pojasni variabilnost zadovoljstva pacientov in tudi
Dobičkonosnost
X46 Ugodnosti za zaposlene =0,257 R2=0,046
variabilnost zadovoljstva zaposlenih, indikator usposabljanje sodelavcev (X66) v največji meri pojasni variabilnost izobraževanja in usposabljanja.
Slika 199: Povezanost med najpomembnejšimi posameznimi indikatorji marketinške kulture in posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije
Ugotovitve in prikaz praktičnega modela uspešnosti organizacije – povprečna stopnja
strinjanja pri najpomembnejših indikatorjih marketinške kulture in pri izvajalcih zdravstvenih storitev ter povezanost s posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije
V prejšnjem podpoglavju omenjeni indikatorji marketinške kulture, X74, X32 in X66, na podlagi navedenega predstavljajo najpomembnejše indikatorje marketinške kulture za uspešnost organizacije, kar predstavljamo v praktičnemu modelu uspešnosti organizacije, ki ga prikazuje slika 20.
Na podlagi rezultatov na sliki 20 vidimo, da je v bolnišnicah povprečna stopnja strinjanja za indikator X74 (3,59) ocenjena nižje, kot je povprečna stopnja strinjanja marketinške kulture v bolnišnicah (3,61) in kot je skupna povprečna stopnja strinjanja za indikator X74 (3,77).
Podobno lahko ugotovimo tudi za zdravstvene domove. Pri koncesionarjih je povprečna stopnja strinjanja za indikator X74 (4,04) ocenjena nižje, kot je povprečna stopnja strinjanja marketinške kulture pri koncesionarjih (4,41), toda višje, kot je skupna povprečna stopnja strinjanja za indikator X74 (3,77). Pri zasebnikih je povprečna stopnja strinjanja za indikator X74 (4,69) ocenjena višje, kot je povprečna stopnja strinjanja marketinške kulture pri zasebnikih (4,59) in kot je skupna povprečna stopnja strinjanja za indikator X74 (3,77).
V bolnišnicah je povprečna stopnja strinjanja za indikator X66 (3,83) ocenjena višje, kot je povprečna stopnja strinjanja marketinške kulture v bolnišnicah (3,61), toda nižje, kot je skupna povprečna stopnja strinjanja za indikator X66 (4,19). V zdravstvenih domovih je povprečna stopnja strinjanja za indikator X66 (4,30) ocenjena višje, kot je povprečna stopnja strinjanja marketinške kulture v zdravstvenih domovih (3,92) in tudi kot je skupna povprečna
Dobičkonosnost
stopnja strinjanja za indikator X66 (4,19). Podobno lahko ugotovimo tudi za koncesionarje in zasebnike.
V bolnišnicah je povprečna stopnja strinjanja za indikator X32 (3,12) ocenjena nižje, kot je povprečna stopnja strinjanja marketinške kulture v bolnišnicah (3,61) in tudi kot je skupna povprečna stopnja strinjanja za indikator X32 (3,73). Podobno lahko ugotovimo za zdravstveni dom. Pri koncesionarjih je povprečna stopnja strinjanja za indikator X32 (4,70) ocenjena višje, kot je povprečna stopnja strinjanja marketinške kulture pri koncesionarjih (4,41) in tudi kot je skupna povprečna stopnja strinjanja za indikator X32 (3,73). Podobno lahko ugotovimo tudi za zasebnike.
Rezultati analize bi lahko bili pomembna informacija in usmeritev delovanja za vodstva posameznih organizacij v zdravstvu v smeri dviga ravni teh treh najpomembnejših indikatorjev marketinške kulture in s tem uspešnosti organizacije, pa tudi napovednik za nadaljnje raziskave. O slednjem govorimo v nadaljevanju.
Bolnišnica(3,61) >3,59<
<3,83<
>3,12<
Zdravstveni dom(3,92) >3,62<
<4,30>
>3,58<
Koncesionar (4,41) >4,04>
<4,57>
<4,70>
Zasebnik(4,59) <4,69>
<4,75>
<4,81> X74(3,77) Uvajanje novosti vpostopke zdravljenja
X66(4,19) Usposabljanje sodelavcev
X32(3,73) Zaposleni se počuti kotpomemben del organizacije DobičkonosnostR 2 = 0,253
e
ZadovoljstvopacientovR 2 = 0,306
ZadovoljstvozaposlenihR 2 = 0,358 Izobraževanje inusposabljanjeR2 = 0,311 InvesticijeR 2 = 0,339
Slika 20: Praktični model uspešnosti organizacije – povprečna stopnja strinjanja pri najpomembnejših indikatorjih marketinške kulture in pri izvajalcih zdravstvenih
storitev ter povezanost s posameznimi indikatorji uspešnosti organizacije
9 ZAKLJUČEK