V tem podpoglavju predstavljamo (1) ključne ugotovitve in skupen prikaz povprečne stopnje strinjanja marketinške kulture in uspešnosti, in sicer najprej skupno, v nadaljevanju pa (2) pri posameznih vrstah izvajalcev in nato še (3) pri posameznih vrstah delovnega mesta.
Ugotovitve in skupen prikaz za marketinško kulturo in uspešnost
Na podlagi rezultatov v preglednici 27 lahko sklepamo na visoko stopnjo razvitosti marketinške kulture v zdravstvu v Sloveniji, saj je ocena povprečne stopnje strinjanja 3,94.
Ocena povprečne stopnje strinjanja za uspešnost v zdravstvu v Sloveniji je nekoliko nižja, in sicer 3,54.
Iz rezultatov v preglednici 27 vidimo, da so razlike med odgovori v okviru posameznih dimenzij razmeroma majhne. Ocene povprečnih stopenj strinjanja so pri vseh dimenzijah marketinške kulture višje oz. enake 3,80. Najnižja povprečna stopnja strinjanja je bila ocenjena za dimenzijo zadovoljstvo (3,80), sledi inovativnost (3,91), medosebni odnosi (3,96) in konkurenčnost in interno komuniciranje (3,98). Najvišja povprečna stopnja strinjanja je bila ocenjena pri dimenzijah kakovost (3,99) in organiziranost (4,00).
V preglednici 27 vidimo najnižje in najvišje povprečne stopnje strinjanja za indikatorje marketinške kulture glede posameznih dimenzij marketinške kulture, kot tudi glede marketinške kulture in uspešnosti. Med drugim lahko vidimo, da so najnižje povprečne stopnje strinjanja za indikatorja marketinške kulture X28 – »V organizaciji načrtno spremljamo aktivnosti konkurenčnih zdravstvenih organizacij« (2,97) in X29 – »Po zaključku zdravljenja v naši organizaciji spremljamo zadovoljstvo pacientov« (3,25), ki se nanašata na dimenzijo marketinške kulture zadovoljstvo.
Preglednica 27: Najnižja oz. najvišja povprečna stopnja strinjanja za indikatorje marketinške kulture po dimenzijah marketinške kulture in uspešnosti
Dimenzija Najnižja povprečna stopnja strinjanja Najvišja povprečna stopnja strinjanja Kakovost
(3,99)
X13 – »V organizaciji načrtno merimo in nadziramo kakovost dela zaposlenih« (3,29) in X11 – »V organizaciji je natančno opredeljeno, kaj je kakovostno opravljeno delo zaposlenih« (3,72).
X15 – »Zaposleni verjamemo, da se naše vedenje odraža v podobi/imidžu
organizacije« (4,36) in X16 – »Zaposleni si prizadevamo izpolniti pričakovanja vodstva organizacij« (2,97) in X29 – »Po zaključku zdravljenja v naši organizaciji spremljamo zadovoljstvo pacientov« (3,25).
X25 – »Zaposleni verjamemo, da se naše vedenje odraža v zadovoljstvu pacientov, svojcev in drugih zainteresiranih
udeležencev« (4,35) in X26 – »Zaposleni si prizadevamo izpolniti pričakovanja pacientov, svojcev in drugih zainteresiranih udeležencev« (4,34).
Medosebni odnosi (3,96)
X32 – »V organizaciji se vsak zaposlen počuti kot pomemben del organizacije«
(3,73) in X31 – »Vodstvo organizacije upošteva občutke sodelavcev« (3,78).
X38 – »V organizaciji je pomemben vsak pacient, svojec in drugi zainteresiran organizacije« (3,57) in X48 – » Vodstvo organizacije tesno sodeluje z lokalno
skupnostjo, občino in drugimi organizacijami v okolju« (3,77).
X42 – »Vodstvo organizacije omogoča stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih« (4,32) in X45 – »Zaposleni s svojim delom prispevamo k pridobivanju novih pacientov« (4, 22).
Organiziranost (4,00)
X55 – »Zaposleni dobro upravljamo s časom« (3,92) in X52 – »Zaposleni vsak dan natančno načrtujemo svoje delo« (3,93).
X53 – »Zaposleni si pri delu postavljamo prioritete« (4,17) in X51 – »Zaposleni smo pri svojem delu dobro organizirani« (3,99).
Interno komuniciranje (3,98)
X61 – »Organizacija ima sprejeta interna pravila in postopke, ki so dostopni vsem zaposlenim« (3,80) in X611 – »V naši organizaciji si zaposleni med seboj zaupamo« (3,82).
X61 – »Zadovoljstvo sodelavcev je pomembno za vodstvo organizacije« (4,21) in X66 – »Vodstvo organizacije si pri svojem delu prizadeva za usposabljanje X75 – »Organizacija med prvimi uvaja nove programe in storitve« (3,77).
X73 – »V organizaciji smo dovzetni za spremembe« (4,10) in X72 – »V organizacij« (2,97) in X29 – »Po zaključku zdravljenja v naši organizaciji spremljamo zadovoljstvo pacientov« (3,25).
X15 – »Zaposleni verjamemo, da se naše vedenje odraža v podobi/imidžu
organizacije« (4,36) in X25 – »Zaposleni verjamemo, da se naše vedenje odraža v zadovoljstvu pacientov, svojcev in drugih organizacije višja« (3,20) in Y82 – »V primerjavi s sorodnimi organizacijami je
Najvišje povprečne stopnje strinjanja so za indikatorja marketinške kulture X15 – »Zaposleni verjamemo, da se naše vedenje odraža v podobi/imidžu organizacije« (4,36) in X25 –
»Zaposleni verjamemo, da se naše vedenje odraža v zadovoljstvu pacientov, svojcev in drugih zainteresiranih udeležencev« (4,35), ki se nanašata na dimenziji marketinške kulture kakovost in zadovoljstvo.
Za osnovno mero zanesljivosti vprašalnika smo uporabili Cronbachovo alfa statistiko.
Najnižja vrednost omenjene statistike je bila izračunana za sklop vprašanj, ki se nanašajo na uspešnost (0,83), med dimenzijami marketinške kulture pa za sklop vprašanj, ki se nanašajo na kakovost (0,86), ter najvišja vrednost za vprašanja, ki se nanašajo na medosebne odnose (0,95), kar kaže na veliko zanesljivost instrumenta (glej prilogo 6).
Ugotovitve in skupen prikaz za marketinško kulturo in uspešnost pri posameznih vrstah izvajalcev
V preglednici 28 vidimo najnižje in najvišje povprečne stopnje strinjanja za dimenzije marketinške kulture pri posameznih vrstah izvajalcev, kot tudi za marketinško kulturo in uspešnost.
Preglednica 28: Najnižja oz. najvišja povprečna stopnja strinjanja za dimenzije marketinške kulture pri posameznih vrstah izvajalcev
Izvajalec Najnižja povprečna stopnja strinjanja Najvišja povprečna stopnja strinjanja Bolnišnica (3,61) Medosebni odnosi (3,49) in
konkurenčnost (3,57).
Zasebnik (4,59) Zadovoljstvo (4,21) in kakovost (4,57).
Uspešnost (3,54) Dobičkonosnost (3,20) Zadovoljstvo pacientov (3,71)
Najvišjo povprečno stopnjo strinjanja je mogoče zaslediti pri zasebnikih (marketinška kultura 4,59 in uspešnost 4,20), nato pri koncesionarjih (marketinška kultura 4,40 in uspešnost 3,99), sledijo zdravstveni domovi (marketinška kultura 3,92 in uspešnost 3,56). Najnižjo povprečno stopnjo strinjanja je mogoče zaslediti pri bolnišnicah (marketinška kultura 3,60 in uspešnost 3,19). Čim višje je bila ocenjena povprečno stopnjo strinjanja za marketinško kulturo pri posameznih izvajalcih, tem višje je bila pri teh ocenjena povprečna stopnjo strinjanja za uspešnost.
Ugotovitve in skupen prikaz za marketinško kulturo in uspešnost pri posameznih vrstah delovnega mesta
V preglednici 29 vidimo najnižje in najvišje povprečne stopnje strinjanja za dimenzije marketinške kulture pri posameznih vrstah delovnega mesta, kot tudi za marketinško kulturo in uspešnost.
Najvišjo povprečno stopnjo strinjanja je mogoče zaslediti pri direktorjih (marketinška kultura 4,40 in uspešnost 3,92), nato pri strokovnih direktorjih (marketinška kultura 4,11 in uspešnost 4,04 – ta je višja kot pri direktorjih), sledijo pa s podobno povprečno stopnjo strinjanja vodje – zdravstveni delavci (marketinška kultura 3,75 in uspešnost 3,33) in vodje – nezdravstveni delavci (marketinška kultura 3,65 in uspešnost 3,33 – ta je enaka kot pri vodjih – zdravstvenih).
Pri pregledu povprečnih stopenj strinjanja s trditvami za uspešnost ugotovimo, da je ta v povprečju večinoma tem višja, čim višja je povprečna stopnja strinjanja s trditvami za marketinško kulturo pri posameznih vrstah zaposlenih.
Preglednica 29: Najnižja oz. najvišja povprečna stopnja strinjanja za dimenzije marketinške kulture pri posameznih vrstah delovnega mesta Izvajalec Najnižja povprečna stopnja
strinjanja
Najvišja povprečna stopnja strinjanja Direktor (4,39) Zadovoljstvo (4,07) in inovativnost
(4,29).
Uspešnost (3,54) Dobičkonosnost (3,20) Zadovoljstvo pacientov (3,71)