V okviru preizkusa znanja smo med učenci preverili, kako se opredelijo do trditev o pticah. Na ta način smo med drugim preverili, ali med učenci obstajajo nekatere napačne predstave o pticah, ki so že potrjene z raziskavami v tujini, ter nekatere, ki so po vsebini bolj značilne za slovenski prostor.
Učenci so večinsko zavrnili mita o pticah iz tujine, ki so ju v svoji raziskavi, ki je potekala v več državah, potrdili Hummel idr. (2015). To sta, da se kolibriji selijo na hrbtih večjih ptic in da detel zdravi drevesa s pobiranjem žuželk. Negativno so se opredelili tudi do ameriškega mita, da se ptice, ki pojedo riž s tal na porokah, napihnejo in počijo (Krupa, 2005). Zanimivo pa je, da je skoraj polovica učencev (47,8 %) odgovorila, da se sovi ponoči svetijo oči. To napačno predstavo so med slovaškimi učenci potrdili Prokop idr. (2008), med slovenskimi pa jo Gnidovec in Torkar (2019) ne omenjata med zaznanimi napačnimi predstavami.
Med tremi napačnimi predstavami, ki so bolj značilne za slovenski prostor, smo potrdili le to, ki pravi, da je čuk samec sove. V naši raziskavi smo v drugem delu preizkusa znanja učence nagovorili, da naj to trditev poskušajo razložiti. Več učencev je v svojem odgovoru trditev povezalo neposredno s pesmijo Čuk se je oženil. Nekateri se celo zavedajo, da je čuk manjša, drugačna žival, pa vseeno trdijo, da je sovji samec. Štirje učenci so celo zapisali, da je trditev napačna in da do zmote prihaja prav zaradi že omenjene pesmi. Za to napačno predstavo lahko s precejšnjo gotovostjo predvidevamo, da je tipična za slovenski kulturni prostor. Zanimivo bi bilo videti, kako bi se na to trditev odzvali učenci v drugih, neslovenskih kulturnih okoljih.
5.3 VPLIV SPOLA NA NAPAČNE PREDSTAVE O PTICAH
Ugotoviti smo želeli, kdo ima več znanja o pticah, fantje ali dekleta. Naši rezultati kažejo, da so učenke pravilneje odgovarjale na trditve kakor učenci. Do statistično pomembnih razlik med spoloma je prišlo pri štirih trditvah od dvajsetih. Pri trditvah, ki pravijo, da sova vidi samo ponoči, da vse ptice letijo in da lahko sova zavrti v vratu glavo za cel krog, so učenke odgovarjale pravilno v večjem deležu. Pri trditvi, ki pravi, da imajo ptice v kljunu zobe, pa je večji delež pravilnih odgovorov pripadal moškemu spolu. Iz tega lahko zaključimo, da so v naši raziskavi dekleta odgovarjala nekoliko bolj pravilno kot fantje, vendar so statistično pomembne razlike v prid dekletom opazne le pri 15 % vseh trditev. Tudi Prokop idr. (2008), Kubiatko idr.
(2011) in Randler (2008) so v izsledkih raziskav zapisali, da imajo dekleta boljše znanje o pticah v primerjavi s fanti.
70
5.4 VPLIV KRAJA BIVANJA (MESTO, VAS) NA NAPAČNE PREDSTAVE O PTICAH
Rezultati so pokazali, da se statistično pomembne razlike glede na kraj bivanja pojavijo pri kar devetih trditvah od dvajsetih. Le pri eni trditvi, to je, da sova vidi samo ponoči, so se bolj pravilno opredelili učenci, ki prihajajo s podeželja. Pri preostalih osmih trditvah pa so v večjem deležu pravilno odgovarjali učenci, ki prihajajo iz mesta. Tudi pri enajstih trditvah, kjer se niso pojavile statistično pomembne razlike, so le pri dveh trditvah rahlo bolje odgovarjali učenci s podeželja.
Nekoliko presenetljivo je največji delež napačnih odgovorov pripadal učencem s podeželja tudi pri trditvi, da petelin zjutraj kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši. Iz tega lahko sklepamo, da ni samoumevno, da imajo otroci na podeželju več stika z domačimi živalmi, čeprav imajo za to več možnosti. Hummel idr. (2015) v izsledkih raziskave, izvedene v državah po celem svetu, poudarjajo tudi dejstvo, da so evropske države ekonomsko bolj napredne kot nekatere druge.
Zanimanje za ptice med učenci, udeleženimi v njihovi raziskavi, je bilo namreč največje v manj ekonomsko razviti Kolumbiji. V razvitih državah, med katere uvrščamo tudi Slovenijo, pa za otroke in mladostnike obstaja veliko drugih aktivnosti, povezanih predvsem s tehnologijo, ki lahko zapolnijo njihov prosti čas, ki bi bil sicer preživet v stiku z naravo. Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da so med slovenskimi učenci, ki živijo na podeželju ali v mestu, lahko zelo majhne razlike v tem, kakšno možnost imajo za preživljanje časa v naravi. V primerjavi z ostalimi raziskavami, izvedenimi v tujini, so pri nas tudi manjše razlike med velikostjo mest in ostalih naselij, oziroma ponekod mesto zelo hitro preide v podeželje. Zaradi vsega povedanega je potrebno naše ugotovitve previdno posploševati.
5.5 RAZLIKOVANJE NAPAČNIH PREDSTAV O PTICAH GLEDE NA STOPNJO ZANIMANJA ZA ŽIVALI
Učence, ki so sodelovali v raziskavi, smo glede na zanimanje za živali razvrstili v pet kategorij.
Ko smo primerjali pravilnost odgovorov glede na teh pet kategorij, smo statistično pomembne razlike našli pri šestih trditvah. Le pri dveh od teh je bilo največji delež pravilnih odgovorov zaslediti med učenci, ki so se opredelili, da se za živali zanimajo ali zelo zanimajo. To je bilo pri trditvah, da petelin zjutraj kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši, ter da štorklje prinašajo dojenčke. Pri dveh trditvah so imeli najboljši rezultat učenci, ki se za živali ne zanimajo, pri dveh pa tisti, ki se glede zanimanja za živali niso opredelili. Prokop idr. (2008) pravijo, da takšen rezultat lahko razložimo s tem, da so otrokom, ki so se opredelili, da se za živali zanimajo, ptice preprosto »všeč«, nimajo pa želje, da bi o življenju ptic raziskovali ali se o njih učili.
71
6 SKLEPI
S pomočjo raziskave smo ugotovili, da med učenci četrtih in petih razredov obstajajo napačne predstave o pticah. V okviru prvega raziskovalnega vprašanja smo jih potrdili pet. Za posplošitev teh predstav bi bilo potrebno izvesti še več raziskav. Zanimivo bi bilo tudi ugotavljati prisotnost teh in njim podobnim napačnih predstav o pticah med drugimi starostnimi skupinami otrok in odraslih. Tako bi lahko ugotovili, kdaj se te napačne prestave začnejo oblikovati, kdaj se izkoreninijo oziroma ali obstajajo tudi pri odraslih osebah.
Pri drugem raziskovalnem vprašanju smo med učenci zavrnili tri napačne predstave, ki smo jih vzeli iz konteksta tujega kulturnega okolja, eno pa potrdili. Najpogostejša napačna predstava v naši celotni raziskavi je bila ta, da je čuk sovin samec. Za to predstavo tudi predvidevamo, da je kulturno pogojena, saj izhaja iz slovenske otroške pesmi, vendar bi bilo potrebno preveriti, ali obstaja tudi med otroki v tujini.
Na osnovi rezultatov smo v sklopu tretjega raziskovalnega vprašanja spoznali, da so dekleta nekoliko bolje opravila preizkus znanja, v sklopu četrtega raziskovalnega vprašanja pa smo nepričakovano ugotovili, da so pravilneje odgovarjali učenci, ki prihajajo iz mesta.
Pri petem raziskovalnem vprašanju glede na zanimanje za živali med učenci nismo našli oprijemljivih razlik, saj so se statistične razlike pojavile dvakrat pri učencih, ki se za živali zanimajo, dvakrat pri tistih, ki se za živali ne zanimajo, in dvakrat pri učencih, ki se niso opredelili glede zanimanja za živali.
Rezultati naše raziskave lahko učiteljem kažejo, kje imajo učenci pri razumevanju ptic največje težave. Z napačnimi predstavami o pticah se morajo učitelji ukvarjati že v osnovnih šolah, sicer se te lahko obdržijo in ovirajo gradnjo naravoslovnega znanja. V nadaljevanju bi bilo zanimivo podobne raziskave izvesti na čim večjem in raznolikem vzorcu, tudi v tujini, da bi lahko še naprej raziskovali, kako se napačne predstave učencev razlikujejo med različnimi kulturnimi okolji.
72
7 LITERATURA
Barnett, S. A. (2009). Place-based Education and Teaching about Marin County Birds:
Curriculum Development for Teachers. Graduate Master's Theses, Capstones, and Culminating Projects. 147
Bestelmeyer, S. V., Elser, M. M., Spellman, K. V., Sparrow, E. B., Haan-Amato, S. S., in Keener, A. (2015). Collaboration, interdisciplinary thinking, and communication: new approaches to K-12 ecology education. Frontiers in Ecology and the Environment, 13(1), 37–
43.
Bjerke, T., Kaltenborn, B., in Ødegårdstuen T. (2001). Animal-related activities and appreciation of animals among children and adolescents. Anthrozoos, 14(2), 86–94.
Blackburn, T., Cassay, P., Duncan, R., Evans, K. in Gaston, K. (2004) Avian Extinction and Mammalian Introductions on Oceanic Islands. Science, 305(5692), 1955–1958.
Božič, I., A. (2008) Ptiči. A. Gogala (ur.), Narava Slovenije. Ljubljansko barje in Iška. (39–48).
Ljubljana: Prirodoslovni muzej.
Braund, M. (1998). Trends in children's concepts of vertebrate and invertebrate. Journal of Biological Education, 32(2), 112–118.
Canaday, C. 1996. Loss of insectivorous birds along a gradient of human impact in Amazonia.
Biological Conservation 77: 63–77.
Cardak, O. (2009). Science student's misconceptions about birds. Scientific Research and Essays, 4(12), 1518–1522.
Dolenc Orbanić, N. in Batteli, C. (2015). Z ustreznimi pristopi do preoblikovanja alternativnih pojmovanj. Vodenje, 1, 25–37.
Driver, R., Guesne, E in Tiberghein, A. (1992): Children's ideas in science. Buchingam; Bristol:
Open University Press.
Ford, H. A., Barrett, G. W., Saunders, D. A. and Recher, H. F. 2001. Why have birds in the woodlands of Southern Australia declined? Biological Conservation 97: 71–88.
Genovart, M., Tavecchia, G., Jose Ensenat, J. in Laiolo, P. (2013). Holding up a mirror to the society: Children recognize exotic species much more than local ones. Biological Conservation, 159, 484–489.
73
Gnidovec. T. in Torkar, G. (2019). Primary school student's cenceptions about owls and their sources of infomation. Journal of Baltic Science Education, 18(2), 254–263.
Green AJ, Jenkins KM, Bell D, Morris PJ, Kingsford RT. 2008 The potential role of waterbirds in dispersing invertebrates and plants in arid Australia. Freshw. Biol. 53, 380–392.
Hummel, E., Frančovičova, J., Randler, C., Ozel, M., Usak, M., Medina-Jerez, W. in Prokop, P. (2015) Interest in birds and it's relationship with attitudes and myths : A cross-cultural study in countries with different levels od economic development. Educational Science: Theory and Practice, 15(1), 185–296.
Johnson, J., (1998). Šolska enciklopedija: ptice. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Jones, G. A. and Sieving, K. E. 2006. Intercropping sunflower in organic vegetables to augment bird predators of arthropods. Agriculture Ecosystems in Environment 117: 171–177.
Kattmann, U. (2001). Aquatic, Flyers, Creepers and Terrestrials – student's conceptions of animal classification. Journey of Biological Education, 35(3), 141–147.
Keles, P. U., Cepni, S., Aydin. S. in Hasiloglu, M. A. (2011). The effect of conceptual change text on eliminating the misconceptions of K5 students' alternative views about the birds.
Procedia – Social and Behavoral Science, 28, 1061–1071.
Kos, M., Jerman, J., Anžlovar, U., & Torkar, G. (2016). Preschool Children's Understanding of Pro-Environmental Behaviours: Is It Too Hard for Them?. International Journal of Environmental and Science Education, 11(12), 5554–5571.
Kos, M., Jerman, J., & Torkar, G. (2021). Preschool children’s attitude toward some unpopular animals and formation of a positive attitude toward them through hands-on activities. Journal of Biological Education, 1–18.
Krek, J. in Metljak, M. (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Intuitivni pojmi, napačni pojmi, znanstveni pojmi (str. 17–29). Ljubljana: DZS.
Krupa, J. J. (2005). A Classroom Exercise for Testing Urban Myth: Does Wedding Rice Cause Birds to Explode or Were Ann Landers, Martha Stewart and Bart Simpson Wrong? The American Biology Teacher, 67(4), 223–230.
74
Kubiatko, M. (2012). Kindergarten Children's Perception of Animal Focusing on the Look and Fear of Animals. Education Sciences: Theory and Practice, 12(4), 3181–3186.
Kubiatko, M., in Balatova, K. (2017). The lower secondary school pupils’ attitudes toward and knowledge about water birds. Eurasia Journal of Mathematics, Science and Technology Education, 13, 1161–1176.
Kubiatko, M. in Prokop, P. (2007). Pupil's Misconceptions about Mammals. Journal of Baltic Science Education, 6(1), 5–14.
Kubiatko, M., Usak, M. in Pecusova, E. (2011). Elementary school pupil's knowledge and misconceptions about birds. Eurasian Journal of Educators Research, 43, 1663–181.
Lačen, I., in Fošnarič, S. (2009). Vpliv izkustva ob živih živalih v razredu na učenčevo poznavanje živali in njihovih lastnosti. Revija za elementarno izobraževanje, 2(2/3), 163–174.
Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouk. Ljubljana: DZS.
Meiklejohn, M. F. M. 1962. Wild birds as human food. Proceedings of the Nutrition Society 21: 80–83.
Morgan, J. M. (1992). A theoretical basis for evaluating wildlife-related education programs.
The American Biology Teacher, 54(3), 153–157.
Ortiz, J., L., Conkey A., A., T., Brennan, L., A., Fedynich, L., A., in Green, M. (2018). Wild Birds in the Classroom: Evaluation of Student Affinities, Perceptions, and Attitudes in Response to an Experiential Curriculum. Internacional journal of enviromental and science education, 13(10), 787–803.
Palmer, J. A., in Suggate, J. (2004). The development of children’s understanding of distant places and environmental issues: Report of a UK longitudinal study of the development of ideas between the ages of 4 and 10 years. Research Papers in Education, 19(2), 205–237.
Paul, G., S. (2002). Dinosaurs of the air: the evolution and loss of flight in Dinosaurs and Birds.
Johns Hopkins Univ. Press.
Peisley R. K., Saunders M. E., Robinson W. A. in Luck G. W. (2017) The role of avian scavengers in the breakdown of carcasses in pastoral landscapes, Emu - Austral Ornithology, 117:1, 68–77
75
Pesendorfer, M., B., Silett, T., S., Walter, D. K., Morrison, S., A. (2016). Scatter-hoarding corvids as seed dispersers for oaks and pines: A review of a widely distributed mutualism and its utility to habitat restoration. The Condor: Ornithological Applications. 118, 215–237.
Piciga, D. (1995). Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju. Nova Gorica:
Educa.
Polak, S. (ur.) (2000). Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Ljubljana:
DOPPS.
Primm, P., Raven, P., Alan, P., Sekercioglu, C. in Erhlich, P. (2006). Human impacts on the rates of recent, present, and future bird extinctions. Proceedings of the National Academy of Sciences, 103(29), 10941–10946.
Prokop, P., Kubiatko, M. in Frančovičova, J. (2007). Why do croks crow? Children's concepts about birds. Reshearch in Science Education, 37, 393–405.
Prokop, P., Kubiatko, M. in Frančovičova, J. (2008). Slovakian pupils' knowledge of, and attiude toward birds. Anthrozoös, 21(3), 221–235.
Prokop, P., in Rodák R. (2009). Ability of Slovakian pupils to identify birds. Eurasia Journal of Mathematics, Science and Technology Education, 5(2), 127–133.
Pucer, M. (ur.) (2003). Velika ilustrirana enciklopedija živali. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Randler, C. (2008). Pupil's factual knowledge about vertebrate species. Journal of Baltic Science Education, 7(1), 48–54.
Rdeči seznam ptičev gnezdilcev [Red list of nesting birds] (2002). Uradni list Republike Slovenije, št. 82/2002, p. 8893. Retrieved 11/11/2018. Pridobljeno s: https://www.uradni-list.si/1/content?id=38615
Sekercioglu, C., H., Daily, G., C. in Ehrlich P., R. (2004). Ecosystem consequences of bird declines. Proceedings of the National Academy of Sciences101(52), 18042–18047.
Shepardson, D. P. (2002). Bugs, butterflies and spiders: Children's understanding about insects.
International Journal of Science Education, 24(6), 627–643.
Sousa, A. S., in Freitas, M. J. (2000). Bird watching as a strategy of environmental education.
Proceedings of International Symposium BioEd-2000. Biology International, 39:1–9.
76
Stuart H.M. Butchart, Alison J. Stattersfield and Nigel J. Collar (2006). How many bird extinctions have we prevented? Oryx 40(3), 266–278.
Stiles, F.G., 1978. Ecological and evolutionary implications of bird pollination. American Zoologist 18, 715–727.
Subayani, N. W. (2016). The profile of misconceptions among Science Subject Student – Teachers in Primary School. International Journal of Education and Literacy Studies, 4(2), 55–
60.
Program osnovna šola, spoznavanje okolja. Učni načrt. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport:
Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf
Program osnovna šola, naravoslovje in tehnika. Učni načrt. (2011). Ministrstvo za šolstvo in
šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf
Švegelj, M. (2014). Kateri ptič je to?. Kranj: Narava.
Thomas, C. D., Cameron, A., Green, R. E., Bakkenes, M., Beaumont, L. J., Collingham, Y. C., Erasmus, B. F. N., de Siqueira, M. F., Grainger, A., Hannah, L., et al. (2004) Extinction risk from climate change. Nature 427, 145–148.
Tomažič, I. (2009). Vpliv izkušenjskega učenja na trajnost znanja in na spreminjanje odnosa do dvoživk pri učencih devetletne osnovne šole: doktorska disertacija (Doctoral dissertation, I.
Tomažič).
Tomažič, I. in Vidic, T. (2012). Dvotirni diagnostični test kot orodje za preverjanje predstav učencev. V Žakelj, A. in Borstner, M. (ur.), Vrednostenje in razumevanje znanja, 155–160.
Torkar, G., in Bajd, B. (2006). Trainee teachers' ideas about endangered birds. Journal of Biological Education, 41(1), 5–8.
Torkar, G., in Bajd, B. (2008). Vplivi izbruha aviarne influence na odnos študentov do ptic. Acrocephalus, 138(29), 161–167.
Torkar, G., Gnidovec, T., Tunnicliffe, S.D. in Tomažič, I. (2019). Assesing student's knowledge of owls from their drawings and written responses. Journal of Biological Education, 53(1), 54–
62.
77
Torkar, G., Kubiatko, M., in Bajd, B. (2012). ASSESSING PRE-SERVICE TEACHERS (DIS) LIKING OF SOME ANIMAL SPECIES. Journal of Baltic Science Education, 11(4).
Torkar, G., & Mavrič, I. (2016). Young Slovenian learners’ knowledge about animal diversity on different continents. International Journal of Biology Education, 5(1), 1–11.
Torkar, G., Praprotnik, L., in Bajd, B. (2007). Future teacher‘s relationship to animals. Didacta Slovenica, 22(1-2), 136- 149.
Trontelj, P. (2005). Vretenčarji Slovenije: gradivo za vaje in zoologije strunarjev. Ljubljana:
Študentska založba.
Tunnicliffe, S. D. in Reiss, M. J. (1999), Building a model of the enviroment: how do children see animals?. Journal of Biological Education, 33(3), 142–148.
Vilhar, B. (2008). Napačne in nepopolne predstave o živih sistemih. V. S., Strgulc Krajšek, M., Vičar, T., Popit (ur.), Mednarodni posvet biološka znanost in družba (2008, Ljubljana):
Ekosistemi – povezanost živih sistemov, Ljubljana, 2–3 oktober 2008 (str. 150–169). Ljubljana:
Zavod RD za šolstvo. Pridobljeno s: http://www.zrss.si/bzid/ekosistemi
Vrazec, A. (2000). Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji. Acrocephalus, 21(102-103), 241–248.
Wedel, M., J. (2009). Evidence for Bird-Like Air Sacs in Saurischian Dinosaurs. Journal of Experimental Zoology, 311A, 611–628.
Whelan, C. J., D. G. Wenny, and R. J. Marquis (2008). Ecosystem services provided by birds.
Annals of the New York Academy of Sciences 1134:25–60.
Yangin, S., Sidekli, S., in Gokbulut, Y. (2014). Prospective teachers' misconceptions about classification of plants and changes in their misconceptions during pre-service education.
Journal of Baltic Science Education, 13(1), 105–117.
Yen, C. F., Yao, T. W. in Mintzes, J. J. (2007). Taiwanese Students' Alternative Conceptions of Animal Biodiversity. International Journal of Science Education, 29(4), 535–553.
Zaradic, P. A., in Pergams, O. R. W. (2007). Videophilia: implications for childhood development and conservation. The Journal of Developmental Processes, 2(1), 130–144.
Žakelj, A., Mršnik, S., Novak, L., Nolimal, F., Marentič – Požarnik, B., Battelli, C., Legvart, P., Skribe – Dimec, D., Moravec, B., Bačnik, A., Gostinčar Blagotinšek, A., Florjančil, F., Ličan Adamič, Ž., Milekšič, V., Kruh Ipavec, J., Vuleta, S., Šegec, M., Malajner, N., Vršič, V.,
78
Pahor Bizjak, N., in Nemec, E. (2014). Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi: Spoznavanje okolj/ Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.