Naravoslovje je veda, polna abstraktnih procesov in preciznih definicij. Ko učenci prvič pridejo v stik z naravoslovnim izobraževanjem, imajo že ustvarjene določene predstave o določenih področjih naravoslovja, čeprav se o njih šele začenjajo učiti. V svojih predstavah o živalih so pogosto kontradiktorni. Pingvina prepoznajo kot ptico, a ne vedo, da vali jajca. Mislijo tudi, da je njegovo telo prekrito z dlako (Prokop idr., 2008). V drugi raziskavi (Kubiatko in Prokop, 2007) so učenci vedeli, da je kit sesalec, niso pa bili prepričani, ali kiti svoje mladiče dojijo.
Avtorja menita, da za naučenimi definicijami še vedno obstajajo napačne ideje, ki so globoko zakoreninjene.
Yen idr. (2007) so v raziskavi ugotovili, da obstaja veliko napačnih predstav med učenci pri napačnem uvrščanju živali. Učenci so zaradi kopenskega in vodnega življenja raka, tjulnja in želvo uvrstili med dvoživke. Naučeni so, da dvoživke živijo na kopnem in v vodi, v resnici pa to ni dovolj za razvrščanje. Jeguljo in kačo so zaradi odsotnosti okončin in zaradi mehkega telesa uvrstili med nevretenčarje. Zaradi plazenja pa so polža, pijavko in deževnika uvrstili med plazilce. Tudi Braund (1998) je ugotovil, da imajo učenci težave z uvrščanjem ribe, želve, tjulnja in kače med vretenčarje, saj hrbtenico dojemajo kot ravno in rigidno. Večina ljudi povezuje besedo vretenčar z živaljo, ki ima štiri noge, dlako in tipično izoblikovane dele telesa (Tunnicliffe in Reiss, 1999). Učence pogosto zmede tudi življenjsko okolje živali. Vedo, da je delfin sesalec, hkrati pa mislijo, da diha s škrgami, saj ga zaradi življenja v morju primerjajo z ribami (Kattmann, 2001).
2.4.1 NAPAČNE PREDSTAVE OTROK IN MLADOSTNIKOV O PTICAH
Ptice v primerjavi s členonožci in rastlinami zelo težko vključimo v pouk, znanje o njih pa je ključno za razumevanje nekaterih bioloških procesov (Prokop idr., 2007). Ne moremo jih gojiti ali opazovati samo na enem mestu, zato so v poučevanje vključene posredno. Po drugi strani pa jih v vsakdanjem življenju srečujemo pogosto. Tisti otroci, ki prosti čas preživljajo zunaj, radi raziskujejo naravo, opazujejo ptice in se jih trudijo razpoznavati. Za ugotavljanje različnih vrst ptic je za otroke pomembna predvsem njihova barva, oblika kljuna in perje, prepoznavanje po oglašanju pa je težje (Sousa in Freitas, 2000). Prokop idr. (2008) so v izsledkih raziskave
9
zapisali, da pri otrocih obstaja povezava med prepoznavanjem ptic in njihovim odnosom do ptic. Tisti, ki so imeli s pticami več stika, so jih tudi boljše prepoznavali. Zato tudi velja, da je opazovanje lokalnih ptic bogatejša izkušnja kot prepoznavanje eksotičnih skozi učbenike, filme in ostale medije. Vendar pa imajo težave z uvrščanjem ptic tudi učenci, ki imajo stik z njimi že celo otroštvo. Keles idr. (2011) ugotavljajo, da je po mnenju mlajših učencev ena osnovnih značilnosti ptic zmožnost letenja, zato med ptice večkrat uvrščajo tudi netopirja ali metulja, pingvina pa ne.
Kubiatko idr. (2011) so izvedli preizkus znanja o pticah med 719 učenci osnovnih šol, ki so bili stari 10–16 let. Rezultati so pokazali, da imajo učenci resne težave z znanjem o pticah. Napačni odgovori in z njimi nekatere napačne predstave o pticah so se pojavljali pri vseh starostih učencev. Samo petina učencev je pravilno odgovorila, da je telo pingvina prekrito s perjem.
Večina preostalih je trdila, da ima pingvin le golo kožo. Učenci so imeli težave tudi pri poglavju ptičjih selitev. Da je glavni razlog ptičjih selitev pomanjkanje hrane, je ugotovilo samo 13 % vprašanih otrok. Najpogostejša napačna predstava v tej raziskavi pa je, da sove dobro vidijo samo ponoči. Le 3 % učencev so namreč ugotovili, da sova vidi enako dobro tako podnevi kot ponoči.
Prokop idr. (2007) so preverjali znanje o pticah pri 495 otrocih, starih 7–15 let. Dokazali so, da imajo vse vključene starostne skupine napačne predstave o klasifikaciji ptic in o njihovem obnašanju. 60 % otrok je uvrstilo pterodaktila med ptice, tretjina netopirja med ptice in kar 37
% jih ni vedelo, da je pingvin ptica. Tudi v tej raziskavi je le malo učencev poznalo dejstvo, da pingvinovo telo prekriva perje, večina pa jih je tudi mislila, da pingvini donosijo in rodijo žive mladiče. Polovica otrok ni vedela, kaj ptice jedo. Več kot pol jih je verjelo, da sinice med zimo jedo samo hrano, ki jim jo ponudijo ljudje, in da se golobi prehranjujejo z žuželkami in črvi.
Kar 41 % jih je odgovorilo, da detel jé drevesne škodljivce zato, ker je drevesni doktor. Tudi pri oglašanju ptic so avtorji prišli do zanimivih rezultatov. Približno polovica otrok ni znala povedati, zakaj ptice pôjejo. 89 % otrok pa verjame, da petelin kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši. Da je selitev ptic del njihovega instinkta, ni vedela skoraj polovica vprašanih.
V raziskavi, izvedeni s 110 turškimi študenti, je Cardak (2009) ugotovil, da nezanemarljiv delež vprašanih študentov meni, da so netopirji ptice, da so pingvini sesalci ali ribe, da se ptice selijo, da ne zmrznejo, da imajo ptice zobe in da so vse ptice monogamne.
Tudi druge raziskave (Prokop idr., 2008; Hummel idr., 2015; Gnidovec in Torkar, 2019) ugotavljajo prisotnost nekaterih napačnih predstav o pticah med mladostniki in otroki v različnih državah.
Preglednica 1: Pregled nekaterih pogostih napačnih predstav o pticah
Žival Napačna predstava Reference
Pingvin Pingvin ima kožuh/samo
kožo/nima perja.
Kubiatko idr. (2011), Prokop idr. (2007)
10
Sova Sova dobro vidi samo
ponoči.
Netopir Netopir je ptica. Cardak (2009), Prokop idr.
(2007)
Pingvin Pingvin ni ptica. Cardak (2009), Prokop idr.
(2007)
Pingvin Pingvin donosi in rodi žive
mladiče.
Prokop idr. (2007)
Detel Detel je drevesne škodljivce
zato, da pomaga drevesom.
Prokop idr. (2007), Hummel idr.(2015)
Petelin Petelin kikirika zato, da
zbudi ljudi in kokoši.
Prokop idr. (2007), Hummel idr. (2015)
Ptice Ptice imajo zobe Cardak (2009)
Sova Oglašanje sove naznanja
smrt.
Hummel idr. (2015) Kolibri Kolibriji se selijo na hrbtih
drugih ptic.
Sova, čuk Samec sove se imenuje čuk. Torkar idr. (2018), Torkar (2019)
Sova Sovi se ponoči svetijo oči. Torkar (2019), Prokop idr.
(2008), Prokop idr. (2008)
Sova Sova lahko zavrti glavo v
vratu za cel krog.
Torkar (2019)
2.4.2 ODPRAVLJANJE NAPAČNIH PREDSTAV
Učitelj mora pred obravnavo nove učne snovi, še posebej če je abstraktna, preveriti predstave učencev, zato da lahko povezuje to, kar učenci že znajo, s tistim, kar se bodo učili (Tomažič in Vidic, 2012). Ni zadosti samo preverjanje podatkovnega znanja. Najpomembnejše obdobje za odpravljanje napačnih predstav je, ko se učenci prvič srečajo z nekim biološkim pojmom.
Takrat mora učitelj posebno pozornost posvetiti tudi temu, da ni sam vir napačnih informacij (Vilhar, 2008). Predstav o posameznih živalih ni mogoče na enostaven način prenesti od učitelja
11
na učence. Kattmann (2001) pravi, da si takšne predstave učenci ustvarijo sami – na način, ki njim ustreza.
Poučevanje naravoslovja pogosto zahteva razumevanje kompleksnih pojavov. Torkar idr.
(2019) trdijo, da je zato za proces učenja teh pojavov ključna vizualizacija. Knjige in učbeniki so manj ključen vir znanja kot neposredna izkušnja. Učenci radi opazujejo živali, te pritegnejo pozornost otrok. Pomembno je, da učenci narave ne dojemajo samo kot okolje, v katerem živijo živali. Potrebno je, da razumejo, kako živali vplivajo na okolje in obratno (Tunnicliffe in Reiss, 1999).
Za odpravljanje napačnih predstav je pomembno, da se naravoslovne vsebine poučujejo tako, da lahko učenec sam oblikuje svoje ideje, ne pa da so mu te predstavljene v celoti. To dosežemo tako, da učencem omogočimo, da primerjajo zgradbe različnih organizmov ter pri njih iščejo podobnosti in razlike. Učenci naj spoznavajo organizme v naravnem okolju, če je mogoče žive.
Pomembno je namreč, da spoznajo tudi, kako se živali vedejo, ko se počutijo ogrožene (Shepardson, 2002).