Metoda in raziskovalni pristop

V empiričnem delu smo uporabili kavzalno – neeksperimentalno in deskriptivno metodo, ki temeljita na kvantitativnem raziskovalnem pristopu.

2.4.1. Vzorec

Vzorec smo za raziskavo izbrali namensko. Razdeljenih je bilo 57 soglasij za starše, od tega se jih je pritrdilnih vrnilo 51. V raziskavi je skupno sodelovalo 51 gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju iz različnih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Vključeni so bili učenci iz osmih vzgojno-izobraževalnih ustanov:

 Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava

 Osnovna šola Helene Puhar, Kranj

 Osnovna šola Jela Janežiča, Škofja Loka

 Osnovna šola Kozara, Nova Gorica

 Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca, Ljubljana (delovna enota Levstikov trg, delovna enota Nove Jarše)

 Osnovna šola Danila Lokarja, Ajdovščina

 Osnovna šola Glazija, Celje

 Osnovna šola Miroslava Vilharja, Postojna

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

32

Učenci so bili glede na starost razdeljeni v dve starostni skupini. Prva starostna skupina zajema učence stare do 15 let (14 let in 11 mesecev) in druga starostna skupina učence od 15 do 25 let (od dopolnjenih 15 let do 25 let). V prvi skupini je 26 učencev in v drugi 25. Struktura po spolu je 27 moških in 24 žensk.

Kriteriji za vključitev v vzorec so bili sledeči:

 prepoznane motnje v duševnem razvoju,

 prepoznana gibalna oviranost,

 vključenost v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom ali v posebni program vzgoje in izobraževanja,

 razvoj govorno-jezikovnih in komunikacijskih spretnosti do te mere, da lahko učenec komunicira sam oz. da na vprašanja ne odgovarja le z »da« ali »ne«,

 učenci gredo po šoli oz. podaljšanem bivanju domov oz. da med tednom ne ostajajo v domu.

Nekateri učenci imajo pridružene še druge motnje, kot so npr. zmerna izguba sluha, motnje avtističnega spektra … ter drugi senzorični primanjkljaji. V vzorec je bilo vključenih 30 učencev z lažjo, 13 s težjo in 8 učencev s težko gibalno oviranostjo. Glede na motnje v duševnem razvoju je bilo 22 učencev z lažjimi in 29 učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Glede na obliko vzgoje in izobraževanja je bilo v vzorec vključenih 21 učencev iz prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom in 30 učencev iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

Tabela 1: Frekvenčna porazdelitev učencev po starosti

STAROST f %

do 15 let 26 51,0

15–25 let 25 49,0

Skupaj 51 100,0

Tabela 2: Frekvenčna porazdelitev učencev po spolu

SPOL f %

moški 27 52,9

ženske 24 47,1

Skupaj 51 100,0

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

33

Tabela 3: Stopnja gibalne oviranosti v povezanosti s stopnjo motenj v duševnem razvoju

STOPNJA GO

* MDR – motnje v duševnem razvoju

Vzorec sestavlja 30 učencev z lažjo gibalno oviranostjo. Od tega jih ima 13 lažje in 13 zmerne motnje v duševnem razvoju. Vzorec sestavlja tudi 13 učencev s težjo gibano oviranostjo. Od tega jih ima 6 lažje in 7 zmerne motnje v duševnem razvoju. Kot zadnje je v vzorec vključenih 8 učencev s težko gibalno oviranostjo. Od tega so 3 učenci z lažjimi in 5 učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju.

2.4.2. Instrumentarij

Cilje našega magistrskega dela smo preverjali na podlagi lastno izdelanega instrumentarija – anketnega vprašalnika. Izdelali smo ga s pomočjo literature (Kristančič, 2007; Lešnik, 1982).

Vprašalnik je bil predhodno testiran s pilotsko študijo, ki je bila izvedena v Centru za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca v Ljubljani (delovna enota Dečkova).

Vanjo je bilo vključenih 21 učencev, in sicer 13 učencev iz prilagojenega programa vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom (7 učencev v starostni skupini do 15 let, 6 učencev v starostni skupini 15–25 let) in 8 učencev iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja (5 učencev v starostni skupini do 15 let; 3 učenci v starostni skupini 15–25 let).

Ugotovljeno je bilo, da je vprašalnik ustrezen in razumljiv za vse učence, razen za skupino učencev iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki so bili stari do 15 let. Zato se je vprašalnik poenostavil. Zmanjšali smo obseg vprašanj, in sicer smo odstranili vprašanja o počutju v šoli, številu prijateljev, hobijih in preostala vprašanja zapisali še bolj konkretno.

Vprašalnik smo izvajali sami, z vsakim učencem individualno in ustno, ker je bilo potrebno posamezna vprašanja razložiti oz. jih ponazoriti s konkretnimi primeri.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

34

Odgovore učencev smo zapisovali v vnaprej pripravljen obrazec. Ob koncu anketiranja smo odgovore učencev preverili pri učenčevem/-i razredniku/-čarki, varuhu/.inji, delovnem terapevtu/-ki.

Vprašalnik je sestavljen iz dveh delov. Prvi del izpolni spraševalec z učenčevim/-o razrednikom/-čarko, varuhom/-injo ali delovnim/-o terapevtom/-ko. Prvi del vprašalnika vsebuje vprašanja o otrokovi diagnozi, starosti, vrsti izobraževanja. Natančne podatke o otrokovi diagnozi smo pridobili iz odločbe o usmeritvi.

Drugi del izpolni spraševalec z učencem in je sestavljen iz osmih vprašanj. Vprašanja so različna (odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa). Prvo vprašanje je namenjeno interesnim dejavnostim. Učence smo vprašali, katere interesne dejavnosti obiskujejo in kolikokrat na teden. Sledijo vprašanja o prostem času, ki ga učenci preživljajo doma. Učence smo vprašali, kaj običajno počnejo, ko pridejo domov. Nadalje nas je zanimalo, če se sami odločijo, kaj bodo počeli, in s kom največ preživljajo svoj prosti čas. Vprašali smo jih tudi, če se jim zgodi, da ne vedo, kaj bi v svojem prostem času počeli in če jim je kdaj med prostim časom dolgčas. Eno od vprašanj smo namenili tudi prostemu času med vikendom, ko učenci nimajo pouka, in sicer smo jih vprašali, kaj počnejo, ko ni treba oditi v šolo. Kot zadnje pa nas je zanimalo, če imajo učenci kakšno posebno željo v povezavi s prostim časom.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

35 2.4.3. Opis postopka zbiranja podatkov

Najprej smo naredili nabor vzgojno-izobraževalnih ustanov s prilagojenim in posebnim programom vzgoje in izobraževanja in jih preko telefona prosili za sodelovanje. Po pridobljenih soglasjih ustanov za sodelovanje smo na vsaki sodelujoči ustanovi skupaj z vodstvom ali psihologom/-injo naredili izbor učencev, ki ustrezajo kriterijem za vključitev v raziskavo (diagnosticirane motnje v duševnem razvoju in gibalna oviranost ter zmožnost komuniciranja z ne le »da« ali »ne«). Učencem, ki so kriterijem ustrezali, so se razdelila soglasja za starše. Po vrnjenih soglasjih so se določili termini anketiranja na vsaki sodelujoči ustanovi posebej.

Anketni vprašalnik je bil izveden z vsakim učencem individualno v manjši učilnici, kabinetu.

V primeru, da je učenec za komuniciranje uporabljal komunikator, je bil/-a pri anketiranju prisoten/-na tudi učenčev/-a razrednik/-čarka, varuh/-inja ali delovni/-a terapevt/-ka. Od vseh anketiranih učencev so komunikator uporabljali trije. Glede na morebitno nerazumevanje zastavljenih vprašanj so se učencem postavljala še podvprašanja, ponazoritve s konkretnimi primeri. Anketiranje vsakega učenca je v povprečju trajalo od 10 do 15 minut, izjemoma 20.

Po vsakem končanem anketiranju smo prvi del vprašalnika izpolnili z učenčevim/-o razrednikom/-čarko, varuhom/-injo, delovnim/-o terapevtom/-ko. Prav tako smo z njim/-o preverili še odgovor na 1. vprašanje drugega dela vprašalnika (Katere interesne dejavnosti obiskuješ?).

2.4.4. Statistična obdelava podatkov

Podatki so se obdelovali s statističnim programom SPSS. Uporabljene so bile različne statistične metode, in sicer:

- frekvenčne porazdelitve odgovorov (absolutne frekvence in strukturni odstotki), - preverjanje odvisnosti med dvema spremenljivkama s Pearsonovim hi kvadrat testom

ali alternativnim Kullbackovim 2Î preizkusom. Odvisnost smo preverjali pri stopnji tveganja 0,05.

Podatke smo prikazali tabelarično in/ali opisno.