Priporočila za strokovne delavce - Priporočila za pomoč gibalno oviranim učencem z motnjami v d

3 Priporočila za pomoč gibalno oviranim učencem z motnjami v duševnem razvoju pri

3.2 Priporočila za strokovne delavce

1. Izvedite delavnice na temo preživljanja prostega časa oz. vključujte pogovore o prostem času v pouk

Učenci s posebnimi potrebami se pogosto ne zavedajo pomena aktivnega preživljanja prostega časa, prav tako pa tudi pozabljajo. Zato je pomembno, da prosti čas večkrat omenjamo, se o njem pogovarjamo. Lahko se izvede različne aktivnosti, povezane s tematiko prostega časa, vse to, da učenci bolje spoznajo prosti čas oz. si ključne stvari o pomembnosti tega tudi zapomnijo.

Učencem predstavite posledice prekomerne uporabe medijev in zanemarjanja gibanja na konkreten ter preprost način, in to večkrat ponavljajte.

2. Svetujte staršem o preživljanju prostega časa njihovega otroka

Veliko staršev se ne zaveda pomena aktivnega preživljanja prostega časa, torej kakšen pomen ima za gibalno oviranega učenca aktivno preživljanje prostega časa. Svetujte staršem o aktivnostih, ki jih lahko počne otrok doma, predvsem o vsakodnevnem gibanju. Svetujte jim, da naj omejijo uporabo medijev in si tudi sami vzamejo čas za preživljanje prostega časa z njimi.

3. Nagrajujte aktivno preživljanje prostega časa doma

Na steno nalepite plakat, ki bo namenjen evidentiranju izvajanja različnih gibalnih aktivnosti v prostem času. V okviru jutranjega kroga, ko se z učenci pogovarjate, kaj je kdo počel prejšnji dan po šoli, vsakemu učencu, ki je npr. počel karkoli povezanega z gibanjem, dobi nalepko.

Kdaj lahko uvedete tudi izziv: popoldan brez televizije in računalnika in vsakemu, ki mu to uspe, nekaj podarite. O nagrajevanju in izzivu obvestite tudi starše, da bodo doma spodbujali učence, da vsak dan dobijo nalepko oz. nagrado. Nagrajevanje lahko izvajate nekaj časa in ga nato vmes prekinete ter nenapovedano neko jutro spet uvedete, da ugotovite, če so učenci morebiti privzeli, da vsak dan počnejo vsaj eno aktivnost, ki vključuje gibanje. Če je možno, nagrade naj ne bodo materialne.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Sklep

Z raziskovalnim delom magistrske naloge smo želeli dobiti nek splošen vpogled v preživljanje prostega časa gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju. Zanimalo nas je, ali so učenci s svojim prostim časom zadovoljni, in na podlagi vseh pridobljenih rezultatov smo želeli podati priporočila za strokovne delavce in starše. Dobljene podatke smo analizirali s pomočjo SPSS programa in poskušali interpretirati dobljene rezultate. Če pogledamo na rezultate kot na celoto, ugotavljamo, da naši anketiranci preživljajo svoj prosti čas bolj aktivno, kot smo mislili pred izvedbo same raziskave. Ne smemo pa pozabiti, da smo ugotovili tudi, da večinski del anketirancev redno obiskuje vsaj eno interesno dejavnost, kar je dokaj zadovoljiv podatek. Poleg tega so najbolj priljubljene ravno športne interesne dejavnosti, kar je za gibalno ovirane učence še posebej dobrodošlo, saj pogosto zmotno mislimo, da gibalno ovirani učenci ne zmorejo izvajati različnih športno rekreativnih dejavnosti. Na sodelujočih vzgojno-izobraževalnih ustanovah so nam razložili, da so interesne dejavnosti prilagojene tudi gibalno oviranim učencem in da so iz tega razloga lahko prav tako aktivno vključeni v obiskovanje le-teh.

Tudi v naši raziskavi smo opazili pojav perečega problema uporabe medijev med mladimi, kar nam potrjuje, da posebne potrebe oz. v našem primeru gibalna oviranost in motnje v duševnem razvoju niso ovira, da se učenec poslužuje uporabe medijev. Rezultati so nam pokazali, da so mediji najpogostejši način preživljanja prostega časa, saj se skoraj 100 % vseh anketiranih dnevno ukvarja bodisi z gledanjem televizije, bodisi igranjem igric na računalniku … Tukaj bi bilo potrebno izvesti še bolj natančno raziskavo, koliko časa dnevno točno porabijo za gledanje televizije oz. igranje igric na računalniku. Ugotavljamo, da je prosti čas učencev okupiran pretežno z neformalnimi dejavnostmi (mediji, glasba, druženje s prijatelji), medtem ko izvajajo formalne dejavnosti le v okviru šole, torej kot interesne dejavnosti. Veliko anketirancev je navedlo, da se dnevno ukvarjajo z različnimi aktivnostmi zunaj, kjer jih je večina navajala sprehode. Ta podatek nas veseli, saj se večinski del anketirancev poleg medijev dnevno ukvarja z vsaj eno aktivnostjo, ki vključuje gibanje. Ponovno bi bilo potrebno določiti čas trajanja oz.

koliko časa točno se učenci ukvarjajo z določeno aktivnostjo zunaj. Vendar pa smo mnenja, da je tudi kratka in neintenzivna gibalna aktivnost boljše kot to, da je ni. Veliko učencev je navajalo tudi igranje v prostem času, vendar predvsem mlajša populacija otrok, kar se nam zdi razumljivo. Zelo malo učencev pa je navedlo, da v svojem prostem času ustvarjajo, počivajo in se družijo s prijatelji. Glede ustvarjanja smo pričakovali, da bo to aktivnost navedlo zelo malo učencev, saj opažamo, da se s tem tudi učenci brez posebnih potreb zelo malo ukvarjajo oz.

ustvarjajo le, ko se to od njih zahteva, torej v šoli.

Presenetilo nas je, da je zelo malo učencev navedlo, da počivajo, in še bolj kot počitek, da se skoraj nihče popoldne ne druži s svojimi prijatelji. Menimo, da razlog tiči v tem, da učenci že same izbrane aktivnosti jemljejo kot počivanje (npr. gledanje televizije) oz. počivajo posredno, le redki pa so navajali, da počivajo v smislu ne delanja ničesar.

Prav tako menimo, da se zelo malo učencev druži s svojimi prijatelji v svojem prostem času, ker so njihovi prijatelji predvsem sošolci in jih popoldne ne vidijo. Na žalost je še vedno

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

pogostokrat tako, da otroci s posebnimi potrebami niso zadosti vključeni oz. so lahko celo socialno izključeni in v svojem domačem okolju nimajo prijateljev. O tem pričajo tudi odgovori anketirancev, ko smo jih vprašali, s kom največkrat preživljajo svoj prosti čas. Ugotovili smo, da učenci večinoma preživljajo svoj prosti čas v družinskem krogu ali pa sami. Ko smo primerjali prosti čas med vikendom in med tednom, večjih razlik nismo zaznali, so pa te seveda prisotne, saj gre za večjo količino prostega časa, ker med vikendom učenci nimajo šole.

Ugotovili smo tudi, da na preživljanje prostega časa vpliva več dejavnikov. Ugotovili smo, da spol pri naših anketirancih ni pomembno vplival na izbor prostočasnih aktivnosti. Smo pa, kot že omenjeno, ugotovili, da starost vpliva na to, ali se učenci v svojem prostem času igrajo.

Gibalna oviranost in motnje v duševnem razvoju pa nimajo velikih vplivov na samo izbiro aktivnosti, ki jih bodo učenci izvajali v svojem prostem času. Pri izbiri interesnih dejavnosti smo ugotovili, da se mlajši otroci odločajo bolj za ročne interesne dejavnosti in da znatnejša kot je gibalna oviranost, manj učencev je vključenih v športne interesne dejavnosti. Ugotovili smo, da se nekateri merjeni vplivi prekrivajo, kot se nam je pokazalo pri motnjah v duševnem razvoju in starosti (učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju izbirajo ročne interesne dejavnosti, ker so vsi predstavniki skupine z lažjimi motnjami v duševnem razvoju tudi predstavniki skupine mlajših učencev). Naj omenimo še, da je situacija drugačna čisto pri vsakem posamezniku in kot smo pisali že v teoretičnem delu, je vplivov na prosti čas mnogo in težko opredelimo, da ima eden izključno najpomembnejši vpliv.

Za bolj zanesljive rezultate in še boljši vpogled v preživljanje prostega časa bi lahko raziskavo razširili tako, da bi bodisi pridobili še več učencev ali da bi v raziskavo vključili še starše učencev, ki bi nam natančneje povedali o prostem času njihovih otrok. Bilo bi zanimivo narediti tudi primerjalno raziskavo med učenci brez gibalne oviranosti in učenci z gibalno oviranostjo.

Obe skupini pa bi imeli motnje v duševnem razvoju.

Na podlagi dobljenih rezultatov smo dobili vpogled v preživljanje časa gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju. O zadovoljstvu s prostim časom sicer težko sklepamo, ker nimamo zadostnih podatkov, vendar pa menimo, da so učenci v splošnem s svojim preživljanjem prostega časa zadovoljni. Si pa seveda vedno želijo izboljšav oz. še kaj dodatnega, o čemer pričajo odgovori o željah učencev. Zavedamo se, kako pomembno je, da učence od zgodnjega otroštva najprej doma v družinskem okolju in kasneje tudi v šoli – šolskem okolju vzgajamo v duhu aktivnega preživljanja prostega časa. Ravno iz tega razloga smo podali nekaj kratkih, splošnih napotkov, ki poudarjajo, na kaj naj bodo starši in strokovni delavci pozorni, ko govorimo o prostem času učencev s posebnimi potrebami. Še vedno velja, da pomoč in podporo prilagajamo glede na posameznikove zmožnosti, glede na trenutno situacijo, vendar pa so neki splošni napotki koristni vedno, v vsaki situaciji, in sami se držimo tudi vodila, da kar je koristno za otroka s posebnimi potrebami, je koristno tudi za otroka brez posebnih potreb.

Zatorej upamo, da bodo naša priporočila morebiti v pomoč staršem gibalno oviranih otrok z motnjami v duševnem razvoju in strokovnjakom, ki z njimi delajo.

Raziskava ima pomanjkljivosti, da pa nam izhodišča za popestritev razširjenega programa osnovnošolskega izobraževanja, za večji izbor interesnih dejavnosti in nas obenem opozori, kako pomembno je, da se približamo interesom otrok.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Menimo, da smo pridobili številne informacije, ki jih bomo s pridom uporabili pri svojem delu.

Kot že omenjeno, upamo, da jih bomo prenesli tudi na starše, strokovne delavce in nenazadnje na učence same.

Zaključujemo z mislijo, da je prosti čas resnično pomemben segment posameznikovega življenja, ne glede na to, ali ima posameznik posebne potrebe ali ne. In od vsakega posameznika ter pomoči in podpore, ki je je deležen, je odvisno, kako ga bo preživljal in kakšne vplive bo ta imel na njegovo življenje. Menimo, da s primerno vzgojo in lastnim trudom lahko tudi gibalno ovirani učenci z motnjami v duševnem razvoju svoj prosti čas preživljajo na načine, ki imajo pozitivne učinke tako na telesno kot na duševno zdravje in na splošno pripomorejo k boljši kakovosti življenja.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Literatura

American Association on Intellectual and Developmental Disabilities. (2013). Definition of Intellectual Disability. Pridobljeno s

https://aaidd.org/intellectual-disability/definition#.V7wH-5h97IU.

Badia, M., Orgaz, M. B., Verdugo, M. A., Ullan, A. M., Martinez, M. M. (2011). Personal factors and perceived barriers to participation in leisure activities for young and adults with developmental disabilities. Research in Developmental disabilities, 32, 2055–2063.

Pridobljeno s http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0891422211003106.

Bahovec D., E., Bregar G., K., Čas, M., Domicelj, M., Saje, N., Japelj, B …Vrščaj, D. (1999).

Kurikulum za vrtce. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf.

Burger Lazar, M., Kodrič, J. (2014). Psihološki vidiki otroštva in mladostništva. V C. Kržišnik (ur). Pediatrija (str. 53–66). Ljubljana: DZS, založništvo in trgovina, d.d.

Curkova, M., Rajkovič, V. (2010). Izbira šolskih in obšolskih dejavnosti s pomočjo odločitvenega modela. Organizacija (Kranj), 43(1), A23–A34. Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FI6S0IS?&language=eng.

Center for Parent Information and Resources. (2013). Multiple disabilities. Pridobljeno s http://www.parentcenterhub.org/repository/multiple/.

CIRIUS Vipava. (2013). Letni delovni načrt – Interesne dejavnosti. Pridobljeno s http://www.cirius-vipava.si/sites/default/files/ldn_2015-16.pdf.

Čeh, M. (2009). Vključevanje staršev v delo z domskimi otroki s posebnimi potrebami (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Maribor. Pridobljeno s https://dk.um.si/Dokument.php?id=7768.

Černigoj Sadar, M. (1991). Moški in ženske v prostem času. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče d.o.o.

Gargiulo, M. R. (2012). Special Education in Contemporary Society – An Introduction to Exceptionality. Canada: SAGE Publications, Inc.

Goerges Janet, L. (b.d.). Multiple disabilities. International Encyclopedia of Rehabilitation.

Pridobljeno s http://cirrie.buffalo.edu/encyclopedia/en/article/358/.

Gril, A. (2006). Prosti čas mladih v Ljubljani. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Grubešič, S. (2014). Posebni program vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/progra mi/PP_vzgoje_in_izobrazevanja.pdf.

Heward, W. L. (2014). Characteristics of Children with Mental Retardation. Pridobljeno s http://www.education.com/reference/article/characteristics-children-mental-retardation/.

Hitejc, Z. (2001). Gibanje in ustrezna lega otroka z najtežjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Obzornik zdravstvene nege, 35 (3/4), 111–116. Pridobljeno s

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XX86N1A5/.

Hočevar, F. (1981). Prosti čas. Ljubljana: Tiskarna Ljubljana.

Hodge, N., Runswick Cole, K. (2013). ‘They never pass me the ball’: exposing ableism through the leisure experiences of disabled children, young people and their families.

Children's Geographies, 11 (3), 311–325. Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/262967075_'They_never_pass_me_the_ball'_Exposi ng_ableism_through_the_leisure_experiences_of_disabled_children_young_people_and_their _families.

Hughes, Z. (b. d.). Children's Leisure Activities. Pridobljeno s http://oureverydaylife.com/childrens-leisure-activities-5039.html.

Hurd R., A., Anderson M., D. (2011). Definitions of leisure, play, and recreation (excerpt from The Park and Recreation Professional’s Handbook). Pridobljeno s

http://www.humankinetics.com/excerpts/excerpts/definitions-of-leisure-play-and-recreation.

Jeraj, B. (2013). Pomen spola razrednih učiteljev pri vzgoji in izobraževanju dečkov in deklic (Doktorska disertacija). Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1444/1/doktorska_disertacija_Jeraj_2013.pdf.

Juul, J. (2005). Družinske vrednote: Življenje s partnerjem in otroki. Radovljica: Didakta d.o.o.

Kajba Gorjup, N. (1999). Prosti čas in njegov pomen nekoč, danes in jutri. Otrok in družina.

4, 13–15.

Karba, M., Meško, M., Pušenjak, M., Zupančič, M., Tabor, T., Žgur, E. (2010). Bivanje na prostem kot možnost učenja otrok v vrtcu. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. 8 (1), 39–62.

Pridobljeno s file:///C:/Users/pozen/Downloads/Bivanje_URN-NBN-SI-doc-GR5IDG4X.pdf.

Kirbiš, A. (2011). Ustvarjalnost, kultura, prosti čas. V M. Lavrič (ur.), Mladina 2010 (str.

249–270). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino, Aristej.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Kokalj, P. (1997). Spremne motnje pri osebah z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Kristančič A. (2007). Svoboda izbire, moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco, svetovalna služba.

Kuhar M. (2007). Prosti čas mladih v 21. stoletju. Socialna pedagogika, 11(4), 453–472.

Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4CNPZ4P/.

Law, M., King, G., King, S., Kertoy, M., Hurley, P., Rosenbaum, P. idr. (2006). Patterns and Predictors of Recreational and Leisure Participation for Children with Physical Disabilities.

Pridobljeno s https://www.canchild.ca/en/resources/80-patterns-and-predictors-of-recreational-and-leisure-participation-for-children-with-physical-disabilities.

Lešnik, R. (1982). Prosti čas. Maribor: Založba Obzorja.

Lipičnik, B. (2011). Vključevanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju v interesne dejavnosti in počitniške dejavnosti (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Longo, E., Badia, M., Orgaz, M. B. (2013). Patterns and predictors of participation in leisure activities outside of school in children and adolescents with Cerebral Palsy. Research in Developmental Disabilities, 34, 266–275. Pridobljeno s

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0891422212002235.

Lušina, B. (2011). Prosti čas (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/407/1/Diplomska_naloga-BARBARA.pdf.

Marjanovič Umek, L., Kavčič, T. (2006). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek, M. Zupančič (ur.). Psihologija otroške igre – od rojstva do vstopa v šolo (str. 41–53). Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. (2006). Igra otrok s posebnimi potrebami. V L. Marjanovič Umek, M. Zupančič (ur.). Psihologija otroške igre – od rojstva do vstopa v šolo (str. 159–

166). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Novljan, E. (1997). Specialna pedagogika oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta Ljubljana.

Osnovna šola Helene Puhar Kranj. (b.d.). Interesne dejavnosti. Pridobljeno s http://www.os-hpuhar.si/interesne-dejavnosti/.

Prilagojeni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. (b.d). Uradni list RS, št. 100/03 in 17/13. Pridobljeno s

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/progra mi/PP_z_NIS.pdf.

Piki. (2009). Kdaj pričeti z uporabo računalnika? Pridobljeno s

http://www.piki.si/clanek/09_kdaj_priceti_z_uporabo_racunalnika.htm.

Princes, T. (2011). MATP (Motor Activities Training Program) – primer športne vadbe za osebe z najtežjimi kombiniranimi motnjami v razvoju. V E. Žgur (ur.), Kako lahko pomagam (str. 91–93). Vipava: Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava.

Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/kadri/ppt/KAKO_LAHK O_POMAGAM.pdf.

Purkat, N. (ur). (2008). Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_d rugo/Interesne_dejavnosti_cb.pdf.

Rener Primec, Z., Neubauer, D. (2014). Nevrološke bolezni in razvojne motnje. V C. Kržišnik (ur). Pediatrija (str. 533–574). Ljubljana: DZS, založništvo in trgovina, d.d.

Skribe Dimec, D. (2015). Televizija, tablica, telefon ali igra v naravi? Vzgoja, 67(9), 21–23.

Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M5WEOSQ5/?

Special Education Guide. (2016). Multiple disabilities. Pridobljeno s

http://www.specialeducationguide.com/disability-profiles/multiple-disabilities/.

Specialna olimpiada Slovenije. (2016). Spoznajte nas. Pridobljeno s http://www.specialna-olimpiada.si/si/spoznajte-nas/.

Tepavčević, Ž. (2003). Družina in prosti čas. Socialno delo, 42 (1), 27–32. Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CJFN88ZF/.

Vogrinčič, A. (2006). Otroci in televizija. Pridobljeno s http://www.bambino.si/otroci_in_televizija.

Vovk Ornik, H. (ur.). (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz.

motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimipotrebami.Pdf.

World Health Organization. (2015). Physical activity. Pridobljeno s http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs385/en/.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – ZUOPP – 1 (2011). Pridobljeno s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714.

Žgur, E. (2007a). Motorika učencev s cerebralno paralizo v osnovni šoli. Defektologica slovenica, 15 (2), 7–22.

Žgur, E. (2007b). Motorika učencev s cerebralno paralizo v šoli (Doktorska disertacija).

Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Žgur, E. (2011). Motorične značilnosti oseb s posebnimi potrebami. V E. Žgur (ur.), Kako lahko pomagam (str. 7–17). Vipava: Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/kadri/ppt/KAKO_LAHK O_POMAGAM.pdf.

Žgur, E. (2012). Športno rekreativne dejavnosti oseb s posebnimi potrebami. V R. Pišot, P.

Dolenc, I. Retar in S. Pišot (ur.), Otrok v gibanju za zdravo staranje (str. 272–280). Koper:

Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalne središče, Univerzitetna založba Annales.

Pridobljeno s https://issuu.com/aplikativnakineziologijaprivat/docs/zbornik__ogv_2012_zv.

Žgur, E., Čigon, T., Kavčič, T., Morel Bera, I. (2014). Navodila za gibalno ovirane učence z motnjo v duševnem razvoju v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Ljubljana:

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/progra mi/posebni_program/Nav_gibalno_ovirani_motnje_dusevni_razvoj.pdf.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Priloge

VPRAŠALNIK O PROSTEM ČASU

Osnovni podatki o učencu ter odgovori na vprašanja 1, 2 in 3 preverjeni pri razredničarki DA NE

********************1. del (izpolni spraševalec z razredničarko/-jem) *****************

SPOL: M Ž

STAROST: a) do 15 let b) 15–25 let

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA USTANOVA: __________________________________

Stopnja gibalne oviranosti:

a) Lažja gibalna oviranost b) Zmerna gibalna oviranost c) Težja gibalna oviranost d) Težka gibalna oviranost Stopnja motenj v duševnem razvoju:

a) Lažje motnje v duševnem razvoju b) Zmerne motnje v duševnem razvoju c) Težje motnje v duševnem razvoju

Oblika izobraževanja:

a) Prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom b) Posebni program vzgoje in izobraževanja

******************** 2. del (izpolni spraševalec z učencem) ***********************

1. Katere interesne dejavnosti obiskuješ?

___________________________________________________________________________

Kolikokrat na teden obiskuješ vse dejavnosti skupaj?

a) Enkrat na teden

Odgovori na vprašanja 1, 2 in 3 preverjeni pri razredničarki/-ju DA NE Datum izpolnjevanja: _____________________

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

72 b) Dvakrat na teden

c) Trikrat ali več

2. Kaj običajno počneš med svojim prostim časom? (ko prideš iz šole ) l) Gledam televizijo

m) Sem na računalniku, tablici, telefonu

n) Se ukvarjam s športom (tečem, kolesarim, nogomet ...) o) Se družim s prijatelji

p) Grem na sprehod, peljem ljubljenčka na sprehod q) Poslušam glasbo

r) Rišem, ustvarjam s) Se igram

t) Počivam, spim u) Ne delam nič

In document PROSTI ČAS GIBALNO OVIRANIH UČENCEV Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU (Strani 62-73)