Predstavitev rezultatov in interpretacija

2 EMPIRIČNI DEL

2.5 Predstavitev rezultatov in interpretacija

V nadaljevanju bomo odgovore učencev predstavljali v okviru raziskovalnih vprašanj. Najprej smo predstavili rezultate in ob koncu predstavitve rezultatov sledi interpretacija dobljenih rezultatov, v okviru katere tudi odgovarjamo na posamezna raziskovalna vprašanja.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

1. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Katere interesne dejavnosti obiskujejo gibalno ovirani učenci z motnjami v duševnem razvoju in ali imajo spol, starost, stopnja gibalne oviranosti in stopnja motenj v duševnem razvoju morebiten vpliv na izbiro le-teh?

Učence smo vprašali, katere interesne dejavnosti obiskujejo.

Navedene interesne dejavnosti smo kategorizirali v skupine za lažjo obdelavo podatkov. Tako so v športno rekreativne interesne dejavnosti vključene dejavnosti, ki so povezane s športom (Šolsko športno društvo, pod katerega spada tek, balinanje, plavanje, atletika …, gibalni krožek, gibalne urice, MATP …). Pod glasbene interesne dejavnosti smo vključili pevske vaje, igranje instrumentov. Med ročne dejavnosti smo vključili risarski krožek, ustvarjanje z glino, lutkovni krožek … Imena interesnih dejavnosti so se razlikovala tudi glede na izobraževalno ustanovo.

Interesne dejavnosti smo od dejanskega prostega časa ločili, ker se večinski del interesnih dejavnosti izvaja pod okriljem šole in so te organizirane oz. strukturirane.

Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje: "Katere interesne dejavnosti obiskuješ?"

INTERESNE DEJAVNOSTI %

Športne dejavnosti 72,5 %

Ročne dejavnosti 25,5 %

Glasbene dejavnosti 21,6 %

Nič 15,7 %

* Vsota frekvenc je večja od 100 %, ker so učenci izbrali več interesnih dejavnosti.

Iz tabele lahko razberemo, da največ učencev obiskuje športne dejavnosti (72,5 % vseh učencev), sledijo ustvarjalne dejavnosti (25,5 % vseh učencev), nato glasbene dejavnosti (21,6

% vseh učencev) in kot zadnje vidimo, da se 15,7 % anketirancev ni odločilo za obiskovanje interesnih dejavnosti.

Tabela 5: Število izbranih interesnih dejavnosti

ŠTEVILO INTERESNIH DEJAVNOSTI f %

Ena dejavnost 15 29,4 %

Dve dejavnosti 16 31,4 %

Tri dejavnosti ali več 12 23,5 %

Nobene dejavnosti 8 15,7 %

Skupaj 51 100,0 %

Največ učencev obiskuje dve (31,4 %) ali eno interesno dejavnost (29,4 %). Le nekoliko manjši delež anketirancev pa je navedel, da obiskujejo tri interesne dejavnosti ali več (23,5 %).

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Razlike po spolu, starosti, stopnji gibalne oviranosti, stopnji motenj v duševnem razvoju V nadaljevanju bomo predstavili posamezne interesne dejavnosti v odvisnosti od spola, starosti, stopnje gibalne oviranosti in stopnje motenj v duševnem razvoju ter preverili tudi statistično pomembnost pri P ≤ 0,05.

Tabela 6: Izbor interesnih dejavnosti v odvisnosti od spola

INTERESNE DEJAVNOSTI

*Vsota frekvenc je večja od 100 %, ker so učenci izbrali več interesnih dejavnosti.

70,4 % vseh moških anketirancev se je odločilo za obiskovanje športnih dejavnosti. Sledi obiskovanje glasbenih dejavnosti z 18,5 % zastopanostjo. Za ročne dejavnosti se je odločilo le 14,8 % vseh moških. Kar 22,2 % od vseh moških anketirancev pa ne obiskuje nobene interesne dejavnosti. Pri ženskem delu anketirank pa se jih je 75 % odločilo za obiskovanje športnih dejavnosti, sledi obiskovanje ročnih dejavnosti, za katere se je odločilo 37,5 % vseh žensk, in kot zadnje omenjamo še glasbene dejavnosti, za katere se je odločilo 25,0 % vseh ženskih anketirank. Le 8,3 % žensk pa ne obiskuje nobene interesne dejavnosti.

Ugotovili smo, da spol nima statistično pomembnega vpliva na izbiro interesnih dejavnosti.

Najbližje statistični pomembnosti se je pokazal vpliv spola na obiskovanje ročnih dejavnosti (P

= 0,064). Iz tabele lahko razberemo, da se je za obiskovanje ročnih dejavnosti odločil večji delež žensk kot moških. Pri obiskovanju glasbenih interesnih dejavnosti pa je situacija ravno obratna, saj se je zanje odločilo več moških kot žensk. Ostale interesne dejavnosti pa so po spolu približno enako zastopane.

Tabela 7: Izbor interesnih dejavnosti v odvisnosti od starosti

INTERESNE DEJAVNOSTI

*Vsota frekvenc je večja od 100 %, ker so učenci izbrali več interesnih dejavnosti.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Za športne dejavnosti se je odločilo 61,5 % anketirancev, starih do 15 let, in 84 % anketirancev, ki so stari od 15 do 25 let. Glasbene dejavnosti obiskuje 19,2 % učencev iz starostne skupine do 15 let in 24 % učencev iz druge starostne skupine. Za obiskovanje ročnih dejavnosti se je odločilo 38,5 % učencev, starih do 15 let, in le 12,0 % učencev, ki so stari od 15 do 25 let. 15,4

% anketirancev iz prve starostne skupine in 16,0 % anketirancev iz druge starostne skupine ne obiskuje nobene interesne dejavnosti. Pearsonov hi kvadrat kaže, da ima starost statistično pomemben vpliv le na izbiro ročnih interesnih dejavnosti (P = 0,030). Kot lahko razberemo iz tabele, se predvsem mlajši učenci odločajo za obiskovanje ročnih interesnih dejavnosti. Blizu statistične pomembnosti se je pokazala vrednost Pearsonovega hi kvadrata tudi pri športnih dejavnostih (P = 0,072). Ugotavljamo, da se je nekoliko večji deleč anketirancev iz druge starostne skupine odločil za obiskovanje le-teh.

Tabela 8: Izbor interesnih dejavnosti v odvisnosti od stopenj gibalne oviranosti

INTERESNE

*Vsota frekvenc je večja od 100 %, ker so učenci izbrali več interesnih dejavnosti.

Iz podatkov je razvidno, da se je 86,7 % učencev z lažjo gibalno oviranostjo, 53,8 % učencev s težjo gibalno oviranostjo in 50,0 % učencev s težko gibalno oviranostjo odločilo za obiskovanje športnih interesnih dejavnosti. 20,0 % učencev z lažjo, 23,1 % učencev s težjo in 25,0 % učencev s težko gibalno oviranostjo se je odločilo za obiskovanje glasbenih dejavnosti. Pri ročnih dejavnostih pa se je za obiskovanje odločilo 30,0 % učencev z lažjo gibalno oviranostjo, 15,4 % učencev s težjo gibalno oviranostjo in 25,0 % učencev s težko gibalno oviranostjo.

Nobene interesne dejavnosti ne obiskuje 6,7 % učencev z lažjo gibalno oviranostjo, 30,8 % učencev s težjo gibalno oviranostjo in 25,0 % učencev s težko gibalno oviranostjo. Pri preverjanju statistično pomembnih vplivov stopnje gibalne oviranosti na izbiro interesnih dejavnosti smo ugotovili, da ima stopnja gibalne oviranosti statistično pomemben vpliv le na izbiro športnih interesnih dejavnosti (P = 0,025). Kot lahko razberemo iz tabele, se s stopnjo gibalne oviranosti zmanjšuje odstotek učencev, ki so se odločili za izbor športnih interesnih dejavnosti. Rezultati nam kažejo, da bolj kot je gibalna oviranost izrazita, manj učencev je vključenih v športne interesne dejavnosti.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Tabela 9: Izbor interesnih dejavnosti v odvisnosti od stopenj motenj v duševnem razvoju

INTERESNE DEJAVNOSTI

STOPNJA MDR (%)

ᵡ

/

2Î preizkus Lažje MDR Zmerne MDR

Športne dejavnosti 59,1 % 82,8 %

ᵡ

²= 3,519, g = 1, P = 0,061 Glasbene dejavnosti 18,2 % 24,1 % 2Î= 0,265, g = 1, P = 0,606 Ročne dejavnosti 50,0 % 6,9 %

ᵡ

²= 12,237, g = 1, P = 0,000

Nič 18,2 % 13,8 % 2Î = 0,181, g = 1, P = 0,671

* Vsota frekvenc je večja od 100 %, ker so učenci izbrali več interesnih dejavnosti.

59,1 % učencev z lažjimi in 82,8 % učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju obiskuje športne interesne dejavnosti. Za obiskovanje glasbenih dejavnosti se je odločilo 18,2 % učencev z lažjimi in 24,1 % učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. 50,0 % učencev z lažjimi in 6,9 % učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju obiskuje ročne interesne dejavnosti. 18,2 % učencev z lažjimi in 13,8 % učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju pa ne obiskuje nobene interesne dejavnosti. Rezultati so nam pokazali, da ima stopnja motenj v duševnem razvoju statistično pomemben vpliv le na obiskovanje ročnih interesnih dejavnosti (P = 0,000), Znatno večji del anketirancev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju kot delež anketirancev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju se je odločil za obiskovanje ročnih interesnih dejavnosti. Blizu statistične pomembnosti se je pokazal tudi vpliv motenj v duševnem razvoju na izbor športnih dejavnosti (P = 0,061). Lahko vidimo, da se je za obiskovanje športnih dejavnosti odločil večji delež učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju.

Interpretacija

Ugotovili smo, da 84,3 % vseh anketirancev obiskuje vsaj eno interesno dejavnosti. 8 anketirancev oz. 15,7 % pa jih je navedlo, da ne obiskujejo nobene interesne dejavnosti. Najbolj priljubljene so športne dejavnosti, sledijo jim ročne in kot zadnje še glasbene interesne dejavnosti. Največ učencev obiskuje dve interesni dejavnosti (31,4 %), nekoliko manj učencev eno interesno dejavnost (29,4 %). Veliko učencev pa obiskuje tudi po tri interesne dejavnosti ali več (23,5 %).

V šolah so razredniki/-čarke, varuhi/-nje navedli, da svoje učence spodbujajo k obiskovanju vsaj ene interesne dejavnosti. Spodbujajo jih predvsem k obiskovanju športnih dejavnosti, ravno zaradi gibalne oviranosti. Posamezne dejavnosti so prilagojene sposobnostim učencev in tako lahko vsak od učencev najde nekaj zase. Že sama organizacija učnega procesa je naravnava k temu, da učenci obiskujejo interesne dejavnosti, saj so te del razširjenega programa, kot je

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

tudi npr. podaljšano bivanje. Vendar pa interesne dejavnosti niso obvezne in se učenec zanje lahko tudi ne odloči.

Ugotovili smo, da na izbor interesnih dejavnosti spol nima statistično pomembnega vpliva.

Kljub temu so nam rezultati pokazali, da je vrednost statističnega testa najbližje statistični pomembnosti pri ročnih spretnosti (P = 0,064). Pokazalo se je, da se je zanje odločilo več žensk kot moških. Tukaj lahko sklepamo, da imajo dekleta raje različne ročne spretnosti kot pa fantje in se zato tudi več odločajo za obiskovanje tovrstnih interesnih dejavnosti. Navedeno se sklada s tradicionalno delitvijo vlog po spolu, ki je v skladu tudi z našo kulturo (Musek in Pečjak, 1997 v Jeraj, 2013). S tem mislimo, da se od deklet bolj pričakuje, da bodo prevzemala gospodinjska opravila (tudi ročne spretnosti, npr. šivanje), kot pa od fantov.

Pri preverjanju povezanosti izbora interesnih dejavnosti s starostjo smo ugotovili, da ima starost statistično pomemben vpliv pri izboru ročnih interesnih dejavnosti (P = 0,030). Rezultati so nam pokazali, da so se za ročne dejavnosti odločali predvsem mlajši učenci, torej učenci stari do 15 let. Kot smo že omenili, v ročne dejavnosti spadajo lutke, glina ... Na vzgojno-izobraževalnih ustanovah so nam pojasnili, da so omenjene dejavnosti namenjene mlajši populaciji učencev. Iz tega razloga smo tudi dobili takšne rezultate, saj so predvsem mlajši učenci vključeni v ročne dejavnosti oz. je ročnih interesnih dejavnosti za starejše učence manj.

Raziskali smo tudi vpliv gibalne oviranosti in motenj v duševnem razvoju na izbor prostočasnih dejavnosti. Rezultati statističnih testov pomembnosti so pokazali, da ima gibalna oviranost statistično pomemben vpliv na izbor športnih interesnih dejavnosti (P = 0,025). Ugotovili smo, da se s stopnjo gibalne oviranosti odstotek učencev, udeleženih v športnih interesnih dejavnostih, zmanjšuje. V našem primeru je v športne interesne dejavnosti vključenih največ učencev z lažjo gibalno oviranostjo (86,7 %). V ostalih dveh skupinah pa je odstotek vključenih učencev nekoliko višji od 50 %. Gre za dokaj zadovoljiv podatek, saj so tudi učenci, ki so težko gibalno ovirani, v več kot 50 % vključeni v interesne dejavnosti, ki vključujejo gibanje. Podatki so nam pokazali, da se učenci z najtežjimi gibalnimi ovirami vključujejo v interesno dejavnost, imenovano MATP, v okviru katere se učenci ukvarjajo z aktivnostmi, ki so posebej prilagojene njihovim zmožnostim, vendar pa niso vsi učenci z najtežjimi motnjami vključeni vanje. Iz navedenega sklepamo, da gibalna oviranost pravzaprav ne predstavlja ovire za vključevanje v športne interesne dejavnosti, glede na to, da se na šolah izvaja MATP program, ampak je razlog za neobiskovanje športnih dejavnosti najbrž nekje drugje.

Ugotovili smo, da imajo motnje v duševnem razvoju statistično pomemben vpliv na izbor ročnih interesnih dejavnosti, in sicer se nam je pokazalo, da se za ročne interesne dejavnosti odločajo predvsem učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Povezava med motnjami v duševnem razvoju in starostjo kaže, da je razlog za dobljeni rezultat ta, da je kar 19 od 22 učencev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju starih do 15 let. Torej se nam tukaj ponovno pokaže, da so predvsem mlajši učenci vključeni v ročne interesne dejavnosti oz. da je razlog za statistično pomembnost ponovno starost in ne motnje v duševnem razvoju. Razlog za takšne rezultate pripisujemo predvsem strukturi vzorca, saj je ravno večinski del učencev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju tudi mlajši. Iz tega razloga ne moremo sklepati o morebitnem vplivu motenj v duševnem razvoju na izbor interesnih dejavnosti.

Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se učence tako v šoli kot tudi doma spodbuja k obiskovanju interesnih dejavnosti. Učence, ki niso vključeni v nobeno izmed ponujenih interesnih dejavnosti, bi bilo zanimivo podrobneje izprašati, zakaj se za to niso odločili.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Razredniki/-čarke učencev, ki ne obiskujejo nobene interesne dejavnosti, so navedli, da so se trudili, da bi učence spodbudili k obiskovanju vsaj ene interesne dejavnosti od ponujenih, ampak brez uspeha. Izvedeli smo, da je ena od anketirank bila vključena v interesne dejavnosti, vendar jih začasno zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ne obiskuje. Za preostale učence obrazložitve nismo dobili. Sklepamo, da se učenci za obiskovanje interesnih dejavnosti mogoče niso odločili, ker imajo odpor do njih oz. so preobremenjeni s šolo in se iz tega razloga vanje ne želijo vključiti.

2. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: S katerimi dejavnostmi se gibalno ovirani učenci z motnjami v duševnem razvoju v svojem prostem času bolj ukvarjajo, s formalnimi ali neformalnimi aktivnostmi?

V okviru tega raziskovalnega vprašanja in vseh nadaljnjih smo se osredotočili na prostočasne aktivnosti, ki jih učenci izvajajo doma med tednom in med vikendom, oz. na čas, ki si ga morajo učenci organizirati sami ali s pomočjo staršev, bratov/sester itd.

***

Učence smo vprašali, kaj običajno počnejo med svojim prostim časom. Vprašanje se je glasilo tako:

Kaj običajno počneš med svojim prostim časom?

a) Gledam televizijo

b) Sem na računalniku, tablici, telefonu

c) Se ukvarjam s športom (tečem, kolesarim, nogomet ...) d) Se družim s prijatelji

e) Grem na sprehod, peljem ljubljenčka na sprehod f) Poslušam glasbo

g) Rišem, ustvarjam ipd.

h) Se igram i) Počivam, spim j) Ne delam nič

k) Drugo: ___________

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Ker je večina učencev izbrala več odgovorov, smo jih združili v kategorije.

Tabela 10: Kategorije odgovorov učencev na vprašanje: "Kaj običajno počneš med svojim prostim časom?"

PONUJENI ODGOVORI KATEGORIJA

 Televizija

 Računalnik, tablica, telefon

 Poslušanje glasbe

MEDIJI

 Se ukvarjam s športom

 Grem na sprehod

ZUNANJE GIBALNE AKTIVNOSTI

 Ne delam nič

 Počivam, spim

POČITEK

 Se igram IGRA

 Druženje s prijatelji DRUŽENJE

 Rišem, ustvarjam USTVARJANJE

Tabela 11: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev na vprašanje: "Kaj običajno počneš med svojim prostim časom?"

PROSTOČASNE AKTIVNOSTI MED TEDNOM %

Mediji 94,1 %

Zunanje gibalne aktivnosti 56,9 %

Igra 60,8 %

Ustvarjanje 17,6 %

Druženje 9,8 %

Počitek 11,8 %

*Vsota frekvenc je večja od 100 %, ker so učenci lahko izbrali več odgovorov.

Največ učencev je navedlo, da se med tednom ukvarjajo z mediji – kar 94,1 %. Sledi igra z zastopanostjo 60,8 % vseh anketirancev. Z raznovrstnimi zunanjimi gibalnimi aktivnostmi se v svojem prostem času ukvarja 56,9 % vseh anketiranih učencev. Nekoliko manj zastopane prostočasne aktivnosti pa so ustvarjanje (17,6 %), druženje (9,8 %) in počitek (11,8 %).

Nadalje smo učence vprašali, kaj počnejo med vikendom, ko nimajo pouka. Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato smo odgovore kategorizirali na enak način kot pri vprašanju: »Kaj običajno počneš v svojem prostem času?«

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

Tabela 12: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na vprašanje: "Kaj počneš, ko si cel dan doma?"

PROSTOČASNE AKTIVNOSTI MED VIKENDOM %

Mediji 94,1 %

Zunanje gibalne aktivnosti 70,6 %

Igra 47,1 %

Ustvarjanje 9,8 %

Druženje 29,4 %

Počitek 15,7 %

*Vsota frekvenc je večja od 100 %, ker so učenci lahko izbrali več odgovorov.

94,1 % učencev se v svojem prostem času med vikendom ukvarja z mediji. S 70,6 % zastopanostjo sledi ukvarjanje z zunanjimi gibalnimi aktivnostmi. 47,1 % vseh učencev je navedlo, da se v svojem prostem času igrajo. 29,4 % anketiranih se v svojem prostem času druži s prijatelji ali hodi na obiske. Sledi še ustvarjanje, s katerim se v prostem času ukvarja le 9,8 % vseh anketiranih. Počivanje pa je navedlo 15,7 % vseh anketiranih.

Interpretacija

Ugotovili smo, da so »mediji« najbolj priljubljena prostočasna dejavnosti tako med tednom kot med vikendom. Veliko učencev je navedlo tudi, da se v svojem prostem času ukvarjajo z različnimi zunanjimi gibalnimi aktivnostmi in da se igrajo. Nekoliko manj zastopane aktivnosti so ustvarjanje, druženje s prijatelji in pa počitek. V okviru tega raziskovalnega vprašanja smo se, kot je že navedeno, osredotočali le na prosti čas učencev doma in ugotavljali, če učenci izbirajo formalne ali neformalne dejavnosti. S formalnimi dejavnostmi mislimo na jahanje, plavanje, petje .., z neformalnimi pa na poslušanje glasbe, gledanje televizije, druženje z drugimi ... Ugotovili smo, da se čisto vsi učenci doma ukvarjajo izključno z neformalnimi dejavnostmi. Sklepamo, da imajo učenci morebiti dovolj formalnih dejavnosti že v šoli in imajo zato doma večjo potrebo po izvajanju neformalnih dejavnosti oz. si želijo prostega časa, ki ni strukturiran. Podobne ugotovitve so v svoji raziskavi dobili tudi raziskovalci Longo, Badia in Orgaz (2013), ki so prav tako ugotovili, da se učenci s posebnimi potrebami v svojem prostem času bolj ukvarjajo z neformalnimi dejavnostmi kot s formalnimi. Nestrukturirane (neformalne) ali celo pasivne aktivnosti se praviloma povezuje z manj ugodnim psihosocialnim razvojem in vedenjem mladih (Osgood et al., 1996; Vazsonyi et al., 2002; Caldwell in Smith, 2006; McHale, 2008; Bohnert et. al., 2009 v Kirbiš, 2011). Ule (2000: 68 v Kirbiš, 2011) pa poudarja, da neformalne oz. pasivne aktivnosti niso težava, če te ne postanejo čezmerne.

Ne smemo pa pozabiti na drug vidik gledanja na neformalne dejavnosti. Eccles (1999 v Kirbiš, 2011) poudarja, da lahko čas, ki ga otroci in mladostniki preživijo okupirani z neformalnimi dejavnostmi, veliko doprinese k samemu razvoju otroka, mladostnika. Predvsem iz tega

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

razloga, ker si posameznik skozi te aktivnosti gradi lastne kompetence in spoznava različne družbene vloge.

Sklepamo, da so rezultati naše raziskave taki, ker so neformalne aktivnosti splošno gledano lahko bolj sproščene in so učenci v izvajanju teh bolj svobodni kot pri formalnih aktivnostih in se jih morda ravno iz tega razloga raje poslužujejo. Prav tako pa menimo, da naši anketiranci želijo svoj prosti čas izkoristiti predvsem za sprostitev, uživanje, kar nam nakazuje, da so učenci s šolo in tovrstnimi šolskimi aktivnostmi preobremenjeni.

3. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Ali se prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju med tednom razlikuje od prostega časa, ki ga imajo med vikendom?

Tabela 13: Primerjava med aktivnostmi med tednom in aktivnostmi med vikendom PROSTOČASNE

AKTIVNOSTI

Aktivnosti med tednom (%) Aktivnosti med vikendom (%)

Mediji 94,1 % 94,1 %

Zunanje gibalne aktivnosti

56,9 % 70,6 %

Igra 60,8 % 47,1 %

Druženje 9,8 % 29,4 %

Ustvarjanje 17,6 % 9,8 %

Počitek 11,8 % 15,7 %

*Vsota frekvenc je večja od 100 %, ker so učenci lahko izbrali več odgovorov.

Ukvarjanje z mediji je enako zastopano tako med tednom kot med vikendom (94,1 %).

Nekoliko več učencev se med vikendom ukvarja z zunanjimi gibalnimi aktivnostmi, in sicer med tednom se z njimi ukvarja 56,9 %, med vikendom pa 70,6 %. Pri igranju se odstotek med vikendom zmanjša, in sicer s 60,8 % na 47,1 %. Pri druženju smo ugotovili, da se med vikendom več učencev druži s prijatelji ali hodi na obiske. Med tednom je bil odstotek za druženje le 9,8 %, med vikendom pa je ta odstotek 29,4 %. Sledita še ustvarjanje in počitek, ki se bistveno ne razlikujeta med tednom in med vikendom. Med tednom se z različnimi ustvarjalnimi dejavnostmi ukvarja 17,6 %, med tednom 9,8 %. V svojem prostem času med tednom počiva 11,8 % vseh anketirancev, med vikendom pa 15,7 %.

Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju Urška Poženel

45 Interpretacija

Ugotovili smo, da razlike v preživljanju prostega časa med tednom in med vikendom obstajajo, vendar te niso tako izrazite. Učenci se tako med tednom kot med vikendom največ ukvarjajo z mediji. Opazili smo, da se med vikendom več ukvarjajo z različnimi aktivnostmi zunaj kot med tednom. Prav tako se učenci med vikendom manj igrajo kot med tednom, se pa več družijo s prijatelji. Ustvarjanje in počitek sta si po % dokaj podobna tako med tednom kot med vikendom.

In document PROSTI ČAS GIBALNO OVIRANIH UČENCEV Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU (Strani 35-61)