3.3.1 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Za izvedbo empiričnega dela so bili uporabljeni kavzalna neeksperimentalna metoda ter kvalitativen in kvantitativen raziskovalni pristop.
3.3.2 VZOREC
V raziskavo je bilo vključenih 70 otrok (oz. njihovih staršev), ki so v obdobju 2010–
2016 v starosti 6–16 let obiskali foniatrično ambulanto zaradi glasovne motnje in pri katerih so na otorinolaringološkem pregledu s pomočjo telelaringoskopije opazili funkcionalno glasovno motnjo z organskimi spremembami na sluznici grla – vozliče.
Aritmetična sredina starosti je znašala 10,54 let, standardni odklon pa 2,18 let.
32
Graf 1: Grafični prikaz vzorca glede na spol
Iz grafa je razvidno, da je bilo v raziskavo vključenih 46 (66 %) dečkov in 20 (28 %) deklic. Za 4 osebe (6 %) podatka o spolu nismo imeli.
3.3.3 SPREMENLJIVKE Neodvisne spremenljivke:
- spol, - starost, - alergije, - astma,
- gastroezofagealni refluks (GER), - slabši sluh,
- vnetja zgornjih dihal, - druge bolezni,
- neprimerne govorne navade (kričanje, cviljenje, petje izven glasovnega obsega, šepetanje, glasno govorjenje, oponašanje zvokov, hiter govor, glasen jok),
- vključenost v skupinske športe, - zgovornost,
- izpostavljenost tobačnemu dimu, - število otrok v družini,
- otrokov značaj, - obiskovanje vrtca.
33 Odvisne spremenljivke:
- vozliči na glasilkah, - hripavost,
- napetost vratnih mišic,
- obiskovanje logopedskih terapij.
3.3.4 MERSKI INSTRUMENTARIJ
Sodelujočim otrokom oziroma njihovim staršem smo po pošti poslali Vprašalnik o glasovnih navadah in otrokovih lastnostih (Priloga 1) ter Vprašalnik o oviranosti zaradi glasovnih težav za otroke (pVHI) (Priloga 2).
Vprašalnik o glasovnih navadah in otrokovih lastnostih je bil namenski vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi podatkov iz strokovne literature. Sestavljen je bil iz 19 vprašanj (17 vprašanj zaprtega in 2 vprašanji polodprtega tipa), s katerimi smo spraševali o otrokovih glasovnih navadah, osebnostnih lastnostih, udejstvovanju pri skupinskih športih, morebitnih zdravstvenih odstopanjih, številu sorojencev, obiskovanju vrtca, obiskovanju logopedskih terapij, izboljšanju kvalitete glasu ter želji po ponovnem otorinolaringološkem pregledu. Priložili smo tudi soglasje, s podpisom katerega so starši dovolili vpogled v zdravstveno dokumentacijo svojega otroka. Iz slednje je pooblaščena oseba poiskala podatke, potrebne za zaključek raziskave.
PVHI, »Pediatric Voice Handicap Index«, je validirani v slovenski jezik preveden vprašalnik o oviranosti zaradi glasovnih težav za otroke, ki ga je leta 2006 razvila Karen B. Zur s sodelavci (Zur, 2007; Podversic, 2018). Gre za različico vprašalnika
»Voice Handicap Index – VHI«, ki izhaja že iz leta 1997 in je namenjen odrasli populaciji z glasovnimi težavami (Jacobson idr., 1997). Vprašalnik pVHI, ki ga izpolnijo starši otrok z glasovnimi težavami, je sestavljen iz treh podskupin trditev (podvprašalnikov), ki označujejo funkcionalno (»F«), fizično (»P«) in emocionalno (»E«) področje. Prva in tretja podskupina sta sestavljeni iz sedmih postavk, druga jih zajame devet. Postavke v funkcionalni podskupini se nanašajo na vpliv glasovne motnje na otrokovo vsakdanje življenje in aktivnosti, postavke v fizični podskupini sprašujejo o dojemanju glasovnih težav in splošnih značilnostih govora, postavke v emocionalni podskupini pa so osredotočene na otrokove čustvene odzive na glasovno motnjo. Pod vsako postavko se nahaja petstopenjska ocenjevalna lestvica (0 = nikoli, 1 = skoraj nikoli, 2 = včasih, 3 = skoraj vedno, 4 = vedno), na kateri starši obkrožijo število (oceno), ki najbolje velja za njihovega otroka. Inštrumentarij omogoča sledenje kakovosti otrokovega glasu pred kirurškimi, medikamentoznimi, logopedskimi in vedenjskimi obravnavami in po njih ter vplivu glasu na otrokovo oviranost (Podversic, 2018).
Starši so na začetku vprašalnika na ocenjevalni lestvici z ocenami 1–7 ocenili tudi otrokovo zgovornost, pri čemer je ocena 1 označevala tihega poslušalca, ocena 7 pa osebo, ki zelo rada in veliko govori.
34
Na vizualni analogni lestvici so starši ocenili tudi resnost otrokove glasovne motnje, pri čemer je začetek črte ponazarjal normalen glas, konec pa popolnoma slab glas.
Lestvico smo izrazili v odstotkih (0–100 %).
Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko z odločbo št.
0120-4/6/2017/3.
3.3.5 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV
Otrokom oziroma njihovim staršem smo po pošti poslali Vprašalnik o glasovnih navadah in otrokovih lastnostih ter slovensko različico Vprašalnika o oviranosti zaradi glasovnih težav za otroke (Pediatric Voice Handicap Index – pVHI). Oba vprašalnika sta bila anonimna. Pisali smo staršem 165 otrok, prejeli pa smo 70 izpolnjenih vprašalnikov (42,42 %). V kolikor so starši dovolili tudi vpogled v otrokovo zdravstveno dokumentacijo, so na vprašalnik vpisali otrokovo ime in priimek, svoje ime in priimek ter podpisali obveščeni pristanek.
Iz zdravstvene dokumentacije je pooblaščena oseba povzela naslednje podatke:
- spol,
- starost ob pojavu glasovnih težav,
- starost ob postavitvi diagnoze – vozliči na glasilkah,
- podatke o boleznih, ki lahko vplivajo na kakovost glasu (alergija, astma, gastroezofagealni refluks, slabši sluh, izpostavljenost cigaretnemu dimu), - način zdravljenja otroka (nasveti glede glasovne higiene, nasveti glede načina
prehranjevanja, medikamentozno zdravljenje, vrsta logopedske – glasovne terapije),
- oceno otrokovega glasu ob zadnjem pregledu (perceptivna ali rezultat takrat izpolnjenega pVHI).
Podatki so bili anonimizirani pred nadaljnjo obdelavo.
3.3.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Podatke smo obdelali s programom Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistics 22.0.
Primerjali smo podatke obeh poslanih vprašalnikov ter podatke iz zdravstvene dokumentacije med otroki, ki so bili deležni logopedske glasovne terapije, in tistimi, pri katerih so zadoščala navodila glede glasovne higiene in/ali medikamentozna terapija.
Prav tako smo primerjali otroke, ki imajo v času raziskave še vedno glasovne težave, in otroke, za katere starši niso poročali o pomembni oviranosti zaradi glasu. V strokovni literaturi ni podatkov o mejni vrednosti, ki loči patološke vrednosti pVHI od
35
tistih, ki so prisotne pri otrocih brez glasovnih težav. Vrednosti testa se tako za otroke z glasovnimi težavami kot za kontrolno skupino v različnih raziskavah precej razlikujejo, prav tako se razlikuje starost otrok, vključenih v preverjanje posameznih jezikovnih različic pVHI. V različicah evropskih narodov so povprečne vrednosti pVHI za skupine otrok brez glasovnih motenj 5,88 za Italijo, 4,86+/-6,6 za Španijo, 2 za Nizozemsko, 5,78+/-6,2 za Francijo ter 5,88+/-6,47 za Slovenijo. V slovensko različico pvHI so bili vključeni precej mlajši otroci kot v ostalih študijah – večina je bila predšolskih otrok, v vseh ostalih raziskavah je bila povprečna starost vključenih otrok več kot 7 let (Oddon, Boucekine, Boyer, Triglia in Nicollas, 2018; Podversic, 2018;
Sanz, Bau, Arribas in Rivera, 2015; Schindler idr., 2011; Veder idr., 2017).
S statističnim testiranjem smo ugotovili, da se vrednosti pVHI ne razporejajo normalno, zato smo se odločili, da za razdelitev otrok na tiste, ki imajo v času raziskave še vedno glasovne težave, in tiste brez bistvenih težav vzamemo oceno kakovosti otrokovega glasu, kot so jo podali starši. Če VAS izrazimo s štiristopenjsko lestvico 0–24,99 = normalen glas, 25–49,99 = blaga hripavost, 50–74,99 = zmerna hripavost ter 75–100 = huda hripavost, potem nam ocena 25 predstavlja mejno vrednost za otroke z glasovno motnjo.
Pri statistični obdelavi podatkov s programom SPSS 20 smo uporabili deskriptivne statistične metode, torej grafe in tabele, s katerimi smo prikazali frekvence, strukturne odstotke, aritmetično sredino in standardni odklon.
Za ugotavljaje normalnosti porazdelitve podatkov smo uporabili Kolmogorov-Smirnov test normalnosti in Shapiro-Wilkov test normalnosti.
Za ugotavljanje statistično pomembne soodvisnosti med dvema spremenljivkama, smo uporabili χ2-test za preizkus hipoteze neodvisnosti.
Pri spremenljivkah, ki niso bile porazdeljene normalno, smo v nadaljevanju uporabili Mann-Whitneyev test za neodvisne vzorce, s katerim smo preverili statistično pomembnost razlik.
Vrednost p<0,05 nam je predstavljala mejo za statistično značilnost.