Odkrivanje likovno nadarjenih učencev

Berce Golob in Karlavis (1991) priporočata identificiranje likovno nadarjenih učencev s pomočjo spremljanja likovnega napredka učencev. To pomeni, da uporabljamo posebne pedagoške postopke, ki omogočajo hitrejši likovni razvoj učencev. Odkrivanje likovno nadarjenih učencev se izvaja z analizo njihovih likovnih del in s pomočjo testov. Njihov razvoj se pospešuje tako, da učencem pripravimo zahtevnejše likovne naloge, ki jih morajo čim bolj uspešno rešiti. Avtorja spodbujata sodelovanje različnih šol, ki bi posvečale večjo pozornost likovno nadarjenim učencem. Pravita, da pri likovnem izražanju učencev ločimo

dva tipa: učence, ki se nagibajo k likovni ustvarjalnosti in težijo k likovni karieri ter se vpišejo na ustrezno likovno šolo, in učence, ki povezujejo likovne vrednote z znanostjo, družbenim problemom, s tehniko, komunikacijo itd. Avtorja ugotavljata, da Slovenija zaostaja za drugimi državami glede skrbi za likovno nadarjene. Pri likovno-pedagoškem delu nimamo razdelanega programa, kdaj in kako poučevati te učence. V zvezi s to problematiko najdemo v tujini več strokovne literature kot v Sloveniji.

Lowenfeld in Brittain (1947, povzeto po Prevodnik, 2008) sporočata, kako prepoznati likovno nadarjenega učenca in ga ločiti od povprečnega. Z odkrivanjem nadarjenosti lahko starši začnejo doma in svojega otroka spremljajo ter spodbujajo. Največ škode lahko naredijo, če podcenjujejo likovne sposobnosti svojega otroka. Omogočajo naj mu najboljše likovne materiale in orodja. Ustvarjalne aktivnosti mu ne smejo vsiljevati, saj morajo izvirati iz njegove lastne želje za likovno izražanje. Pomembno je, da starši sodelujejo s šolo.

Prevodnik (prav tam) pravi, da Mendelowitz (1953, povzeto po Prevodnik, prav tam) pojasnjuje, da je talentirana oseba tista, ki je nadarjena in pametna, genij pa ima izredne sposobnosti za domišljijsko ustvarjanje in izvirno mišljenje. Starši naj doma ustvarjajo prijetno in ustvarjalno vzdušje, ki je primerno za razvijanje likovnih zmožnosti ter naj spodbujajo domiselna in nepričakovana odkritja.

Winner in Pariser (1985, povzeto po Prevodnik, prav tam) pravita, da so likovno nadarjeni učenci tisti, ki so zelo zgodaj risarsko dozoreli in ki ustvarjajo velike količine risb. Risbe likovno nadarjenih učencev v primerjavi z risbami vrstnikov izstopajo z vidika boljše tehnične izvedbe in poglobljene izraznosti. Avtorja navajata tri kategorije učencev. Prva skupina so učenci, ki so imeli nevrološke ali psihološke težave in so ustvarili veliko čudovitih risb. Ti učenci imajo prirojene in vgrajene spretnosti, ki so pomembne pri risanju in slikanju. Odrasli jih ne jemljejo resno in zato nimajo realnih možnosti za uspeh. Druga kategorija so učenci, ki so prezgodaj likovno dozoreli, ampak v času, ko so živeli, niso dosegli priznanja kot pomembni umetniki. Njihove spretnosti so prirojene, naravne in ustvarjajo lahko z najmanjšim naporom. Učenci iz druge kategorije se dobro razumejo z učitelji. Tretja vrsta so učenci, ki so zgodaj risarsko dozoreli in so dosegli vsesplošna priznanja kot odrasli likovni umetniki. Ti učenci imajo odlične prirojene spretnosti, razvijajo si izredno mojstrstvo na enem ali več likovnih področjih in so dobro povezani z likovnim dogajanjem izven šole. Kot odrasli pridobijo priznanja in lahko prispevajo k preoblikovanju samega področja likovne umetnosti.

To pomeni, da razvijajo nove slogovne posebnosti, nove koncepte, teorije, tehnološke in teoretične pristope.

Učenci so ustvarjalni, kadar jim je dana popolna svoboda, da so tisto, kar v resnici tudi so, da gledajo in se likovno izražajo na svoj način ter da razmišljajo s svojo logiko. Učenci morajo imeti za lastno likovno ustvarjalno delo možnost, da se izražajo na lasten individualen način.

Učenec se likovno, kot je splošno znano, do neke mere razvija sam. Njegov likovni izraz raste z njegovim psihofizičnim in intelektualnim razvojem. Vendar se ta likovni razvoj brez zunanjih vplivov – ustreznega pedagoškega vodenja – ne more popolnoma razviti (Tacol, 1999, Vrlič, 2003).

Odkrivanje likovno nadarjenih učencev je zelo pomembno in odgovorno. Pomembna so naslednja izhodišča:

- koncept odkrivanja likovno nadarjenih učencev naj izhaja iz sodobnega pojmovanja likovne nadarjenosti;

- pri odkrivanju likovno nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska svetovalna služba. Šole se lahko med seboj povezujejo in k sodelovanju pritegnejo strokovnjake zunanjih ustanov;

- odkrivanje je celoten proces, ki vključuje evidentiranje, identifikacijo in seznanitev ter pridobitev mnenja staršev. Praviloma se izpelje v prvi in drugi triadi, po potrebi pa tudi v tretji triadi in s tem se zagotovijo enake možnosti za odkritje likovno nadarjenih;

- poleg pravočasnega odkrivanja likovno nadarjenih učencev je potrebno tudi njihovo konstruktivno spremljanje, ki mora vključevati celoviti razvoj likovno nadarjenih na vseh področjih osebnosti (Koncept, 1999).

Odkrivanje nadarjenih učencev in tudi likovno nadarjenih učencev je strokovno zahtevno opravilo. V postopku odkrivanja sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in, če je potrebno, tudi zunanji strokovnjaki. Vsak od njih lahko prispeva koristne informacije. Vseh predlaganih metod odkrivanja likovno nadarjenih ni mogoče uporabiti na celotni generaciji učencev zaradi organizacijskih, finančnih, etičnih in drugih razlogov. Zato je potrebno na preprostejši način opraviti širši izbor učencev, ki bi lahko bili likovno nadarjeni. Torej odkrivanje likovno nadarjenih učencev po našem Konceptu poteka na treh stopnjah:

evidentiranje, identifikacija in seznanitev ter pridobitev mnenja staršev. Z evidentiranjem

izberemo širšo skupino učencev, ki bi lahko bili likovno nadarjeni in uporabimo že zbrane informacije o njih. Kriteriji evidentiranja so učni uspeh pri likovni vzgoji, likovni dosežki, učiteljevo mnenje, likovna tekmovanja, hobiji in mnenje šolske svetovalne službe. Pri dosežkih se upošteva izkazovanje izjemnih dosežkov pri likovni vzgoji in v raznih krožkih ter drugih interesnih dejavnosti. Pri tekmovanju se upoštevajo dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih. Namen evidentiranja je racionalizirati postopek odkrivanja likovno nadarjenih učencev. Druga stopnja je identifikacija, ki zajema poglobljeno obravnavo evidentiranih učencev in vključuje oceno učiteljev, test sposobnosti ter test ustvarjalnosti.

Učitelj oblikuje svojo oceno o evidentiranih učencih s pomočjo ocenjevalne lestvice likovne nadarjenosti učencev, ki zajema splošno-intelektualno, učno, ustvarjalno, voditeljsko, umetniško in psihomotorično področje. Testi sposobnosti so npr. Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za otroke, Ravnova progresivne matrice. Primer testa ustvarjalnosti je Torranceov test ustvarjalnega mišljenja. Kot likovno nadarjeni oziroma talentirani so identificirani tisti učenci, ki so pri posameznih merilih dosegli nadpovprečen rezultat. Tretja stopnja je pomembna, saj je potrebno seznaniti učenčeve starše in pridobiti tudi njihovo mnenje o učenčevi likovni nadarjenosti. Priporočeno je, da šole za starše organizirajo seminarje o likovni nadarjenosti (Koncept, 1999).

Bezić (2006) podrobneje razloži teste, ki so napisani v Konceptu. Njihove najpomembnejše lastnosti so: objektivnost, zanesljivost, občutljivost in veljavnost. Objektivnost pomeni, da morajo biti rezultati neodvisni od zbiranja podatkov, vrednotenja in interpretacije ocenjevalca.

Testiranje je zanesljivo takrat, če razlike med rezultati posameznikov izhajajo iz razlik med njimi. To pomeni, če bi še enkrat merili pod enakimi pogoji, bi morali dobiti enak rezultat. Pri občutljivosti testa se rezultati dobro razlikujejo med merjenci. Veljavnost pomeni, da merimo tisto, kar želimo meriti.

Pri odkrivanju likovno nadarjenih učencev se upošteva mnenje učiteljev, priporoča se uporaba testov ustvarjalnosti, upoštevajo se še rezultati testov znanja, šolske ocene, ocena staršev, samoocena učenca in učenčevi praktični izdelki. Za vsestransko spoznavanje značilnosti učencev je potrebna študija primera, v kateri so vključene vse pomembne informacije o njih (Žagar, 2001, povzeto po Bezić, 2012c).

Ferk (2012) opozarja, da se proces odkrivanja likovno nadarjenih in prilagajanja vzgojno-izobraževalnega dela prične že takoj po vstopu učenca v šolo. Razrednikova vloga je, da ob

koncu tretjega razreda zaključi z evidentiranjem potencialno likovno nadarjenih učencev. Ko pa učenci obiskujejo 4. razred, z ocenjevalnimi lestvicami ocenjuje likovno nadarjenost posameznika. Temeljne naloge razrednika prvega triletja so:

- dobro poznavanje celotnega Koncepta in redno spremljanje strokovne literature;

- načrtovanje različnih oblik individualizacije in diferenciacije pouka za učenca, ki kaže znake likovne nadarjenosti;

- procesno in vsebinsko načrtovanje pouka z upoštevanjem individualnih značilnosti in potreb likovno nadarjenega učenca;

- razgovori z drugimi učitelji, ki se srečujejo z likovno nadarjenim učencem;

- vodenje portfolia, v katerem se spremlja učenčevo napredovanje in proces učenja;

- opazovanje učenčevega delovanja v skupini in emocionalnega ter socialnega razvoja;

- oblikovanje predloga za odkrivanje likovno nadarjenega učenca na oddelčnem učiteljskem zboru;

- v začetku 4. razreda ocenjevati likovno nadarjenost z ocenjevalnimi lestvicami (Ferk, 2012).

Zanimanje za raziskovanje problematike likovno nadarjenih učencev je v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih v porastu. Vsa doslej objavljena literatura v slovenščini je v pomoč pri podrobni opredelitvi likovne nadarjenosti, ki je ne enačimo s pojmom visoka inteligentnost, ustvarjalnost, kreativnost in talentiranost. Ločevanje pojmov nastaja z namenom, da ne pride do zmešnjav (Prevodnik, 2008).