V dveh osnovnih šolah smo z učenci na razredni stopnji izvedli likovno nalogo z likovnim motivom: Igramo se slepe miši, za risanje pa smo uporabili flomaster. Najprej smo se dogovorili z ravnateljem oziroma ravnateljico in dobili njegovo/njeno potrdilo za opravljanje
raziskovalnega dela našega diplomskega dela (PRILOGA 1). Z vsako učiteljico smo se individualno dogovorili za datum in uro izvajanja likovne naloge. Za eno osnovno šolo smo sestavili soglasje za starše, da dovolijo, da njihov otrok sodeluje pri raziskavi (PRILOGA 2), druga osnovna šola pa soglasja pridobi že na začetku šolskega leta. Učiteljice iz prve osnovne šole so soglasja za starše razdelile svojim učencem. Vrnile so jih pri izvedbi učne ure. Učenci, katerih starši niso soglašali s sodelovanjem, so tudi izvedli likovno nalogo, ampak izdelka niso oddali. Pri drugi osnovni šoli smo dobili likovne izdelke od vseh učencev. Večinoma so se učenci pri izvedbi likovne naloge potrudili, nekateri posamezniki pa so se med likovnim delom po svoje zabavali. V raziskavi je sodelovalo 167 učencev od prvega do petega razreda.
Anonimnost učencev smo dosegli tako, da smo zapisali zaporedno številko.
Z analizo nastalih likovnih del smo ugotovili, da je od 167 učencev 26 likovno nadarjenih (RV1), kar je 16 %. V prvem razredu je 16 % učencev z izrazito likovno sposobnostjo in kažejo ustvarjalnost ter samostojnost izvedbe likovne naloge, v drugem le 6 %, v tretjem kar 21 %, v četrtem 19 % in v petem razredu pa 18 %. Učencev z izrazito likovno sposobnostjo je v četrtem in v petem razredu več kot v prvem in drugem. Tretji razred izstopa po številu likovno nadarjenih učencev in po samostojnosti izvedbe likovne naloge ter ustvarjalnosti, pri čemer smo bili predvsem pozorni na izrazitost domišljije, likovnega spomina in različnost ideje. Zanimala nas je tudi zmožnost uporabe likovnega materiala, ob tem pa tudi učenčev interes za njegovo uporabo. Na učenčevo motivacijo in zmožnost vrednotenja likovnih izdelkov v raziskavi nismo bili posebej pozorni, ker bi tako še bolj razširili našo raziskavo.
Učenčevo samostojnost izvedbe likovne naloge smo sproti beležili. Učenci so v večini pokazali veliko samostojnost pri izvedbi likovne naloge in tudi zmožnosti za uporabo likovnega materiala. Le 17 % učencev pa ni pokazalo zmožnosti uporabe flomastra, ob tem pa tudi interesa za risanje.
4 ZAKLJUČEK
Že na razredni stopnji osnovne šole je nujno ugotoviti likovno nadarjenost posameznega učenca. Likovno nadarjenost je mogoče ugotoviti s pomočjo nastalih likovnih del, z določeno likovno nalogo in s spoznavanjem učenca o njegovi samostojnosti izvedbe likovne naloge, učenčevi ustvarjalnosti, kritičnosti in tudi motivaciji. Za ugotavljanje likovne nadarjenosti se mora učitelj posebej izobraziti in optimalno pripraviti na izvedbo učnega procesa. Preseči je potrebno stereotipe, da likovne nadarjenosti ni potrebno meriti z instrumenti, saj učenec kaže svojo nadarjenost zelo očitno ali pa je nima.
V naši raziskavi je sodelovalo 167 učencev, od teh je 26 učencev likovno nadarjenih. Iz navedenih podatkov sklepamo, da je število učencev z izrazito likovno sposobnostjo visoko.
Ti podatki so nastali z opazovanjem likovnih izdelkov učencev ter s pomočjo opazovalne lestvice. S pomočjo likovnih izdelkov smo določili likovne sposobnosti, ustvarjalnost učenca ter zmožnosti uporabe likovnega materiala, samostojnost izvedbe likovne naloge pa s pomočjo opazovalne lestvice. Zaradi širine raziskave pa nismo opazovali motiviranosti učencev ter njihove kritičnosti do nastalega likovnega izdelka. Zato naših podatkov ne moremo posplošiti.
Raziskavo bi v prihodnje še lahko dopolnili z upoštevanjem motivacije in kritičnosti učenca do nastalega izdelka ter s preverjanjem likovnih zmožnosti tudi na drugih likovnih področjih, npr. iz slikanja, kiparjenja in oblikovanja prostora. Najbolj optimalne bi bile torej likovne naloge z različnih likovnih področij, saj je potrebno preveriti tudi zmožnost oblikovanja tridimenzionalnih oblik in zmožnost uporabe barv.
Naše diplomsko delo je lahko v pomoč nadaljnjemu raziskovanju likovne nadarjenosti. V teoretičnem delu smo raziskavo pojasnili širše, saj smo pojasnili likovno nadarjenost in skrb za nadarjene učence. V empiričnem delu smo se osredotočili na ugotavljanje likovne nadarjenosti le na področju risanja.
5 VIRI IN LITERATURA
- Berce Golob, H., Karlavaris, B. (1991). Likovna vzgoja: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
- Berce Golob, H. (1994). Likovno nadarjeni učenci. V: Blažič, M. (ur.). Nadarjeni:
stanje, problematika, razvojne značilnosti (str. 167–169). Novo mesto: Pedagoška obzorja.
- Bezić, T. (2012a). Načrtovanje, izvajanje in evalvacija individualiziranega programa vzgojno-izobraževalnega dela za nadarjenega učenca (INDEP). V: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole. Priročnik (str. 115–131).
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Bezić, T. et al. (2006). Odkrivanje nadarjenih učencev in vzgojno-izobraževalno delo z njim. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Bezić, T. (2012b). Razvijanje ustvarjalnosti v šoli. V: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole. Priročnik (str. 81–96). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Bezić, T. (2012c). Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci po desetih letih uvajanja novega Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v 9-letni OŠ; Kje smo in kam hočemo? V: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole. Priročnik (str. 12–25). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Butina, M. (2003). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.
- Cvetković-Lay, J. (2002). Darovito je, što ću sa sobom? Zagreb: Alinea.
- Čudina-Obradović, M. (1990). Nadarenost. Razumivanje, prepoznavanje, razvijanje.
Zagreb: Školska knjiga.
- Duh, M., Batič, J. (2003). Problematika identifikacije likovnih talentov ob vstopu v osnovno šolo. V: Nadarjeni – izkoriščen ali prezrt potencial. Mednarodni znanstveni simpozij (zbornik) (str. 149–157). Novo mesto: Slovensko združenje za nadarjene.
Visokošolsko središče.
- Ferbežer, I. (2002). Celovitost nadarjenosti. Nova Gorica: Educa.
- Ferbežer, I. et al. (2008). Nadarjeni otroci. Radovljica: Didakta.
- Ferk, D. (2012). Vzgoja razrednika pri odkrivanju in vzgojno-izobraževalnem delu z nadarjenimi učenci v 1. triletju osnovne šole. V: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole. Priročnik (str. 134–139). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Fisher, R. (2004). What is creativity. V: Unlocking creativity. Teaching across the curriculum (str. 6–20). London: David Fulton.
- Flajšman, B. (2011). Likovna vzgoja in trajnostni razvoj. V: Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji (str. 13–20).
Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije.
- Frelih, Č. (2011). Trajnostna načela likovnega izobraževanja. V: Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji (str. 43–57).
Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije.
- George, D. (1997). Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Gerlovič, A., Gregorač, I. (1968). Likovna vzgoja otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Hederih, D. (2012). Tabor za nadarjene učence kot ena od možnih oblik dela z nadarjenimi. V: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole.
Priročnik (str. 286–289). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Kalin, J. (2008). Vloga razrednika pri delu z nadarjenimi učenci/dijaki v Sloveniji. V:
Holistični pogled na nadarjenost. Mednarodna znanstvena konferenca (str. 79–86).
Ljubljana: MIB.
- Klemenčič, A. (2008). Refleksija o delu z nadarjenimi v praksi. V: Holistični pogled na nadarjenost. Mednarodna znanstvena konferenca (str. 170–176). Ljubljana: MIB.
- Koncept (1999). Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. V:
Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole. Priročnik (str. 345–
354). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Korez, I. et al. (2008). Nadarjeni otroci. Radovljica: Didakta.
- Kramberger, A. (1987). Dodatni pouk – likovna vzgoja. V: Dodatni pouk v osnovni šoli (zbornik) (str. 327–335). Maribor: Pedagoška fakulteta.
- Kušar, M. (2008). Izboljšave pri delu z nadarjenimi učenci. V: Holistični pogled na nadarjenost. Mednarodna znanstvena konferenca (str. 177–181). Ljubljana: MIB.
- Makarovič, J. (1985). Odkrivanje talentov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
- Matthews, J. (2003). Drawing and painting. Children and visual representation.
London: P. Chapman, Thousand Oaks, New Delhi. SAGE.
- Nagel, W. (1987). Odkrivanje in spodbujanje nadarjenih otrok. Ljubljana: DZS.
- Novak, L., Novak, T., Paušner, N. (2012). Sobotna šola in spodbujanje nadarjenosti v prvem triletju osnovne šole. V: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole. Priročnik (str. 268–285). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Pibernik, J. (2006). Drugačnosti. Priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli.
Celje: Celjska Mohorjeva družba.
- Prevodnik, M. (2008). Strategije vstopanja v problematiko likovno nadarjenih otrok in mladostnikov. V: Holistični pogled na nadarjenost. Mednarodna znanstvena konferenca (str. 192–201). Ljubljana: MIB.
- Strmčnik, F. (1994). Skrb za razvoj nadarjenih učencev. V: Blažič, M. (ur.). Nadarjeni – stanje, problematika, razvojne značilnosti (str. 9–25). Novo mesto: Pedagoška obzorja.
- Šupšáková, B. (2009). Child's creative expression through fine art. Ljubljana: Debora.
- Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Izbrana poglavja iz likovne didaktike. Ljubljana: Debora.
- Tacol, T. (2011a). Hotenje in možnosti udejanjanja strategij poučevanja pri pouku likovne vzgoje. V: Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji (str. 21–29). Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije.
- Tacol, T. (2003). Likovno izražanje. Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Debora.
- Tacol, T. (2011b). Ustvarjalno poučevanje in učenje pri pouku likovne vzgoje. V:
Specialne didaktike. Kaj nas povezuje in kaj ločuje (str. 67–81). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
- Težak, S. et al. (2008). Nadarjeni otroci. Radovljica: Didakta.
- Tomšič Čerkez, B. (2011). Učna priprava in ustvarjalnost pri načrtovanju učnega procesa likovne vzgoje. V: Specialne didaktike. Kaj nas povezuje in kaj ločuje (str.
83–96). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
- Vrlič, T., Duh, M. (2003). Vidik likovne nadarjenosti skozi analizo otroškega likovnega dela. V: Nadarjeni – izkoriščen ali prezrt potencial. Mednarodni znanstveni simpozij (zbornik) (str. 550–555). Novo mesto: Slovensko združenje za nadarjene.
Visokošolsko središče.
6 PRILOGE
PRILOGA 1: Soglasji dveh osnovnih šol za izvajanje empiričnega dela
PRILOGA 2: Soglasje za starše
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Kardeljeva ploščad 16
1000 Ljubljana
Spoštovani!
Moje ime je Urška Šket in sem študentka razrednega pouka. Študij zaključujem z diplomskih delom Likovno nadarjeni učenci na razredni stopnji v osnovni šoli. V osnovni šoli Hruševec Šentjur bom izvajala učne ure likovne vzgoje in eno uro bom izvedla v razredu, ki ga obiskuje vaš otrok. Likovne izdelke učencev bom uporabila izključno v raziskovalne namene, z upoštevanjem varstva osebnih podatkov. Na vas se obračam s prošnjo za dovoljenje, da lahko vaš otrok sodeluje v moji raziskavi.
SOGLASJE STARŠEV
Soglašam, da lahko moj otrok _________________________________________ sodeluje pri raziskovalni nalogi Likovno nadarjeni učenci na razredni stopnji v osnovni šoli.
Kraj, datum: _________________________ Podpis staršev: _______________