Odzivi učiteljev in mnenje anketirancev o povratni informaciji

Z devetim in desetim anketnim vprašanjema odprtega tipa sem želela izvedeti, kako učenci vidijo učiteljev odziv na pomanjkljivo delo učečega, ter zbrati mnenje anketirancev o povratni informaciji. Odgovore učencev in učiteljev sem napisala tako kot so anketiranci navajali na vprašalniku, ter navedla frekvence posameznih odgovorov.

Z devetim anketnim vprašanjem, »Kako se učitelj odzove, ko nekaj narediš pomanjkljivo?

Napiši.«, odprtega tipa sem želela zbrati informacije, kako se učitelji odzovejo na učenčeve pomanjkljivosti pri odgovorih oziroma pri reševanju nalog.

Zanimive in raznolike odgovore učencev sem na podlagi podobnosti razvrstila v 5 skupin:

Učitelj učencu svetuje (f 7): “Mi pove, kaj naj izboljšam.” (f 2); “Mi pove in mi reče, da moram paziti na to, da še kdaj ne naredim take napake.” (f 1); “Popravi moje napake in mi svetuje za vnaprej.” (f 1); “Pove mi, da sem naredila nekaj pomanjkljivo in da se naj naslednjič bolj potrudim.” (f 1); “Svetuje mi, kako to izboljšam.” (f 1); “Pove, kaj moram popraviti.” (f 1).

Učitelj učenca opozori (f 13): “Opozori me.” (f 2); “Opozori me in pove, kaj sem pozabil napisati.” (f 1); “Pove mi, kje sem kaj naredil narobe.” (f 1); “Opozori me na napake in kako je treba popraviti.” (f 1); “Opozori me, da je to narobe in mi reče, naj poskušam popraviti.”

(f 1); “Pove mi, kaj sem naredil narobe, me opozori pred napako.” (f 1); “Opozori te, da imaš premalo napisano.” (f 1); “Opozori me na to.” (f 1); “Opozori me.” (f 1); “Me opozori.” (f 1); “Opozori te, da imaš premalo napisano.” (f 1); “Opomni me.” (f 1).

Učitelj učencu pomaga (f 8): “Stopi do mene in mi pomaga do odgovora.” (f 1); “Pomaga ti priti do pravilne rešitve.” (f 1); “Pomaga mi.” (f 1); “Mi pomaga popraviti.” (f 1); “Pomaga mi, da izboljšam.” (f 1); “Se na to odzove in mi pomaga, da ga dokončam.” (f 1); “Me popravi in mi pomaga narediti prav.” (f 1); “Da me popravi.” (f 1).

41

Učitelj učencu pove (f 10): “Mi pove, kaj naj še dodam.” (f 1); “Reče mi, naj to stvar še malo dopolnim.” (f 1); “Mi pove.” (f 1); “Pove kaj mi manjka.” (f 1); “Pove mi, kaj manjka in kaj moram popraviti.” (f 1); “Reče, naj to dokončam.” (f 1); “Mi pove, kaj naj izboljšam.” (f 1);

“Naj popravim in mi pove, kaj je narobe.” (f 1); “Pove, kaj moram popraviti.” (f 1); “Mi pove, kako je prav, da v bodoče naredim bolje.” (f 1).

Učitelj reagira drugače (f 13): “Tiho je.” (f 1); “Razjezi se.” (f 1); “Nadere me.” (f 1); “Dere se in je razdražen.” (f 1); “Krega me.” (f 1); “Reče, da sem len.” (f 1); “Hudo.” (f 1); “Ni preveč zadovoljen in zahteva, da to popravim in naredim tako, kot je treba.” (f 1); “Da bi se lahko bolj potrudil.” (f 1); “Popravi me.” (f 1); “Prosim dopolni.” (f 1); “Ne vem.” (f 2).

Na enako vprašanje so odgovarjali tudi učitelji, njihovih odgovorov pa nisem razvrščala v skupine. Tudi odgovori učiteljev se med seboj razlikujejo in vsak je opisal, kako reagira, ko učenec nekaj naredi pomanjkljivo.

Eden izmed učiteljev navaja: “Raje izhajam iz tega, kar so učenci naredili dobro, potem pa sami ugotovijo, kje so še pomanjkljivosti.”

En respondent navaja: “Učence natančno opozorim, kje so pomanjkljivosti. Ponovno jih spomnim, kje so se to učili, kje naj poiščejo v zvezku, učbeniku, na delovnih listih. Spomnim jih tudi, da so se sposobni bolj potruditi in samo z delom bodo dobili lepo oceno.”

Eden izmed anketiranih učiteljev pa pravi: “Ponovno razložim navodila, kriterije in opisnike.

Z učenci se pogovorim, zakaj so to pomanjkljivosti.”

Anketirane učence učijo isti učitelji, pa vendar so učenci napisali različne odgovore oziroma učiteljeve pristope. Brookhartova (2012) navaja, da je povratna informacija učinkovita, če je razlikovalna, saj niso vsi enako dojemljivi. Nekateri učeči potrebujejo samo opomnik, nekateri pa bolj natančne usmeritve. Rezultati ankete kažejo na različno reagiranje učitelja v enaki situaciji. Na podlagi tega lahko sklepam, da učitelj posameznika dojema kot individuum in povratno informacijo prilagodi posamezniku, tako kakor predvideva, da je povratna informacija za posameznika najbolj učinkovita. Iz odgovorov učiteljev sklepam, da izhajajo iz opozorila na pomanjkljivosti in učence opomnijo, kje najdejo dobre odgovore. Učitelji učence s ponovno razlago navodil in kriterijev spodbujajo k odkrivanju pomanjkljivosti in jih tako motivirajo za delo. Iz tega lahko sklepam, da imajo učitelji k učenčevim pomanjkljivostim različne pristope oziroma da učitelji povratne informacije prilagodijo glede na situacijo in

42

učenca. Hattie in Timperley (2007) kot najpogostejšo navajata povratno informacijo na delovnem nivoju, kjer je povratna informacija podana tako, da prejemnik razume, kaj je pravilen oziroma napačen odgovor. Najučinkovitejša za učečega pa je pri zavrnitvi napačne predpostavke in mu ponuja izhodišče za iskanje novih strategij. Avtorja navajata, da je 90 % povratnih informacij, podanih v razredu, ravno na tem nivoju. Povratna informacija na procesnem nivoju je namenjena procesu, ki ga učenec uporablja za reševanje, izdelovanje naloge. Je bistveno bolj direktna in tarčna od povratne informacije na delovnem nivoju.

Opozarja na dele, ki bi jih bilo treba izboljšati oziroma popraviti. Mnogokrat povratna informacija na tem nivoju služi kot orodje oziroma mehanizem namigov za odkrivanje napak v procesu oziroma izboljšanje le-tega. Povratna informacija na tretjem, samoregulacijskem nivoju vključuje izboljšanje same evalvacije. Učitelj učenca na podlagi že usvojenega znanja spodbudi k pregledu svojega dela. Tako učenec sam preveri, ali je usvojeno znanje vključil in uporabil. Povratna informacija na tem nivoju je tudi spodbuda (Hattie in Timperley, 2007).

Pri desetem anketnem vprašanju, »Bi želel v vezi s povratno informacijo še kaj dodati? Na kaj opozoriti? Morebiti učitelju podati povratno informacijo?«, sem učencem dala možnost, da o povratni informaciji napišejo karkoli želijo.

Odgovori učencev pri tem vprašanju so bili bolj skromni kot pri devetem vprašanju. 18 učencev odgovora ni napisalo, 1 odgovor pa je bil nerazberljiv. Učenci so napisali: “Da bi lahko bile bolj natančne.” (f 1); “Učitelji bi morali dati več povratnih informacij.” (f 1);

“Lahko bi bilo več informacij nasploh.” (f 1); “Povratne informacije na naši šoli so mi všeč, ni dodatka.” (f 1); “Nič.” (f 1); “Ne vem.” (f 2); “Opomni, ampak ne namigne, kaj je narobe.” (f 1); “Ne.” (f 29).

Učitelji so prav tako odgovarjali na vprašanje »Bi želeli v zvezi s povratno informacijo še kaj dodati? Na kaj opozoriti? Morebiti učencem podati povratno informacijo?« in napisali svoj pogled na povratno informacijo.

Eden od respondentov je napisal: “Za učence je najpomembnejša informacija pred ocenjevanjem znanja. Po ocenjevanju je poglavje za njih zaključeno in ne poslušajo več.”

Eden izmed anketiranih učiteljev je napisal: “V velikih razredih je realno manj časa za vsakega posameznika kot v manjših razredih. Zato kot učitelj včasih nenamerno koga spregledaš, na kaj ne opozoriš, ali premalokrat pohvališ. Otroci pa bi bili bolj zainteresirani, če bi jim to objavili na Facebooku in delali všečke.”

43

Eden izmed učiteljev pa navaja naslednje: “Včasih, še posebej ob koncu šolskega leta, skoraj obupam, ker ugotovim, da celo šolsko leto opozarjam na ene in iste napake, pomanjkljivosti, luknje v znanju … vidim pa, da otrokom največ pomeni pohvala. Še posebej pri učno šibkejših učencih, ki imajo dodatno strokovno pomoč.”

Iz odgovorov lahko sklepam, da si učenci načeloma želijo več in bolj natančnih povratnih informacij. En učenec pa je s povratnimi informacijami zadovoljen in so mu všeč takšne, kot so, in toliko, kot jih prejme. Iz odgovorov učiteljev lahko razberem nekakšen negativen pridih glede tega, kako oni dojemajo, da učenci sprejemajo njihovo povratno informacijo. Vendar je tudi razvidno, da učitelji vztrajajo in dajejo učencem ponovne povratne informacije. Učitelji omenjajo tudi velikost razredov in menijo, da je v večjih razredih včasih težko biti pozoren na vse učence. Rowe (2011) v raziskavi ugotavlja, da si tudi študenti želijo biti del manjših skupin. Študenti menijo, da bi v manjših skupinah lahko s profesorji komunicirali bolj osebno in učinkoviteje pridobivali povratne informacije.

44