Učinkovita povratna informacija

Preko povratne informacije lahko ugotovimo, kako s svojim vedenjem vplivamo na druge. Ko podajamo povratno informacijo, moramo paziti na počutje prejemnika. Če se bo ta čutil ogroženega, se lahko odzove obrambno, napadalno in informacija zanj nima koristi. Tudi z odzivom na informacijo posredujemo povratno informacijo. Če te ni, pomeni, da sporočilo ni bilo sprejeto ali da se sprejemnik ne bo odzval. Povratna informacija je izražena pozitivno ali negativno, lahko pa je tudi dvoumna oz. zavajajoča in nevtralna. Da ima povratna informacija učinek, jo je potrebno podajati in sprejemati s pravim občutkom in z zdravo presojo, konstruktivno in neogrožajoče. Dobra povratna informacija vsebuje vidike interpersonalne komunikacije, torej vsebinski, osebni, vplivni in odnosni vidik komunikacije (Tomić, 2002).

Da je povratna informacija učinkovita, je treba upoštevati lastnosti dobre povratne informacije, ki je po Brookhartu (2012) dobra, če:

 je podana ob pravem času, se pravi, ko učenec razmišlja o delu in je še čas za izboljšanje tega dela.

15

 opisuje učenčevo delo in ne njegove osebnosti. Opira se na vsaj eno dobro stvar v delu in dodaja vsaj en nasvet za izboljšave in nadaljnje delo. Učitelj se zaveda, da učenec načeloma ne ve, kaj je naredil dobro in kje so vrzeli za izboljšave.

 je pozitivna. Prikazuje učenje kot potovanje naprej. Poudarja dele, na katerih je primerno graditi, in istočasno omenja slabosti, ki bi jih bilo treba popraviti. Kazati mora učiteljevo spoštovanje do učenca kot aktivno učečega se.

 je natančna in jasna, tako da učenec točno ve, kaj so njegovi naslednji koraki. Podana je na način, da učenec sam ugotovi, na kakšen način bo storil korak k izboljšavam.

 je razlikovalna, saj niso vsi enako dojemljivi. Nekateri potrebujejo samo opomnik, nekateri pa bolj natančno usmeritev.

V izogib zmešnjavi glede povratne informacije in da bo le-ta čim bolj učinkovita, naj bodo cilji in kriteriji za vrednotenje vnaprej določeni in učencu tudi znani. Ne glede na tip povratne informacije, pisna ali verbalna, je potrebno besede skrbno izbirati. Izpostavi se vsaj ena prednost učenčevega dela in ponudi vsaj en nasvet za izboljšavo oz. povedati je potrebno, kaj je učenčev naslednji korak. Povratna informacija naj bo podana pred ocenjevanjem (Brookhart, 2012).

Dobra povratna informacija je specifična in vključuje opise specifične situacije (primer posploševanja: “Vedno klepetaš.” preoblikujemo v: “Klepetaš že 10 minut in zato vprašanja ne bom ponovila.”).

Da se izognemo obrambnemu ali celo sovražnemu odzivu na povratno informacijo, mora ta vsebovati neposreden opis naših čustev, videnj in misli. Opisujemo lahko dogodek in čustva, nikakor pa ne smemo ocenjevati osebnosti ali značaja (primer ocenjevanja značaja:

“Nevljuden si.”, primer opisovanja čustev, videnj, misli: “Preden sem končal stavek, si začel govoriti. To me res moti in je nevljudno. Ali lahko končam stavek?”). Osredotočamo se na vedenje, ki ga prejemnik lahko preslika na trenutno situacijo.

Nekaterih vzorcev vedenja človek ne more nadzorovati, na primer zardevanja in solzenja. Če komunikacijski partner na to opozori, se frustracija samo še poveča.

Pri podajanju povratne informacije moramo zadovoljiti potrebe pošiljatelja in prejemnika. Na povratno informacijo se je primerno odzvati z razumevanjem in empatijo, le tako komunikacija med sogovorniki ni prekinjena (Tomić, 2002).

16

Efektivna povratna informacija je namenska, jasna, skladna z učenčevim trenutnim znanjem, je pomenska in mora nuditi logične povezave ter biti povezana s cilji. Podana mora biti v celoti, torej celostna, in v danem kontekstu, ker drugače nima želenega, ali pa celo nobenega učinka (Hattie in Timperley, 2007).

Povratna informacija ne sme biti vsiljena, ampak zaželena s strani prejemnika. Vsiljena povratna informacija nakazuje na nadrejeni položaj, kar pa je za komunikacijo moteče.

Podana mora biti ob pravem času, treba pa je upoštevati pripravljenost sogovornika na njeno sprejetje.

Pomembno je, da si učitelji prizadevajo k dajanju korektne povratne informacije in da jo od učencev tudi sprejmejo. Učni proces je pravzaprav stalni proces izmenjave povratnih informacij med učitelji, učenci in sošolci. Učenci od učitelja ne pričakujejo zgolj povratne informacije v povezavi z vzgojo in učno snovjo, ampak tudi o tem, kaj si učitelj misli o njih samih, kakšna stališča zavzema, ali ravna skladno z nasveti, ki jih deli itd. Za učiteljevo učinkovito delo pa so bistvene povratne informacije o poučevani snovi in vzgojnih vplivih, ki jih dobi od učencev in staršev.

Pri povratni informaciji ne smemo pozabiti na vrednostno obarvane besede, saj je pozitiven naboj besed učinkovitejši kot negativen. Povratna informacija z negativno obarvanimi besedami vzbuja odpor in jezo, saj poudarja napake. Učenci preko neverbalne komunikacije zaznavajo ton in barvo glasu, sledijo kretnjam, drži, mimiki in s pomočjo tega sklepajo o učiteljevem resničnem mnenju glede tega, o čemer govori. Uspešna komunikacija je namreč tista, pri kateri sta medsebojno usklajeni verbalna in neverbalna komunikacija. Neverbalna sporočila so posredna in dajejo izgovorjeni besedi vpliv, delovanje, pomen in smisel.

Izgovorjeno sporočilo lahko ojačajo ali oslabijo, lahko pa tudi uničijo izgovorjeno besedo. Za verbalno, logično in racionalno komunikacijo skrbi leva možganska polovica, desna možganska polovica pa skrbi za neverbalno, s čustvi prepleteno, ustvarjalno, intuitivno komunikacijo. Za skladen razvoj komunikacije je tako potrebno spodbujanje obeh možganskih polovic (Tomić, 2002).

17