Raziskovalno vprašanje: Katere vrste povratnih informacij so za učence najkoristnejše?

S tretjim raziskovalnim vprašanjem sem želela dobiti informacijo o tem, katera oblika učiteljeve povratne informacije učencem najbolj koristi. Želela sem tudi izvedeti, v katerem učnem obdobju učiteljeva povratna informacija najbolj vpliva na učni uspeh učencev. Na raziskovalno vprašanje sem poskušala odgovoriti na podlagi rezultatov statistične analize odgovorov petega in osmega vprašanja. Kot ustrezno srednjo vrednost sem uporabila aritmetično sredino, kot ustrezno mero razpršenosti sem uporabila standardni odklon.

S petim anketnim vprašanjem, “Povratno informacijo od učitelja običajno prejemaš čez celo šolsko leto. Kako po tvojem mnenju učiteljeva povratna informacija vpliva na tvoj učni uspeh

33

glede na to, kdaj jo učitelj poda? Prosim, označi v tabeli.”, sem želela izvedeti vpliv povratne informacije na učni uspeh glede na časovno opredelitev prejetja povratne informacije.

Anketiranci so trditve v tabeli 2 ocenjevali po petstopenjski lestvici (1 ‒ sploh ne vpliva, 2 ‒ bolj ne vpliva, kot vpliva, 3 ‒ niti vpliva niti ne vpliva, 4 ‒ bolj vpliva, kot ne vpliva, 5 ‒ popolnoma vpliva).

Tabela 2. Vpliv učiteljeve povratne informacije na učni uspeh učenca glede na časovno opredelitev

V tabeli 2 so navedene aritmetične sredine in standardni odkloni odgovorov tako učencev kot učiteljev. Učenci v povprečju menijo, da povratna informacija, prejeta v času pred pisnim preverjanjem, bolj vpliva, kot ne vpliva na njihov učni uspeh (M = 3,75; SD = 1,06). Medtem ko učitelji v povprečju menijo, da povratna informacija, prejeta pred pisnim preverjanjem, popolnoma vpliva na učni uspeh učencev (M = 4,67; SD = 0,21). Tako učenci (M = 3,29; SD

= 1,34) kot učitelji (M = 3,33; SD = 0,47) v povprečju menijo, da povratna informacija, prejeta po prejetju ocene, niti vpliva niti ne vpliva na učni uspeh učencev. Medtem ko učenci (M =3,31; SD = 1) v povprečju menijo, da povratna informacija po zaključku ure niti vpliva niti ne vpliva na učni uspeh, so učitelji (M = 3,67; SD = 0,47) v povprečju mnenja, da bolj vpliva, kot ne vpliva na učni uspeh učencev.

Z osmim anketnim vprašanjem, »Spodaj so našteti izbrani primeri učiteljevega podajanja povratne informacije. Kateri način prejemanja povratne informacije s strani učitelja je zate najučinkovitejši, ti najbolj koristi? Vsako trditev oceni z oceno od 1 do 3, tako da obkrožiš

34

številko na koncu trditve. 1 – manj koristna, 2 – srednje koristna, 3 – najbolj koristna.«, sem želela izvedeti, kateri način podajanja povratne informacije učencem najbolj koristi.

Anketiranci so trditve v tabeli 3 ocenjevali po tristopenjski lestvici (1 ‒ manj koristna, 2 – srednje koristna, 3 – najbolj koristna).

Tabela 3. Stopnja koristnosti povratne informacije za učence

Učenci Učitelji

Oblika povratne

informacije N M SD N M SD

Učitelj mi nameni

pozornost. 55 2,25 0,62 3 2,67 0,47

Učitelj pohvali moje delo,

rezultat, odgovor. 56 2,46 0,6 3 3,00 0

Učitelj me s podvprašanji in namigi usmerja k

pravilnemu odgovoru. 54 2,41 0,63 3 3,00 0

Kadar za svoje delo dobim

oceno. 55 2,25 0,73 3 3,00 0

Učitelj mi natančno pove, kaj delam dobro in kaj

moram še popraviti. 55 2,62 0,59 3 3,00 0

V tabeli 3 so prikazane vrednosti aritmetične sredine s standardnim odklonom tako za učence kot za učitelje. Učenci v povprečju ocenjujejo, da je povratna informacija, prejeta v obliki natančnih navodil, kaj dela dobro in kaj mora še popraviti za doseganje učnega uspeha, najkoristnejša (M = 2,62; SD = 0,59). Učitelji v povprečju ocenjujejo (M > 2,67; SD < 0,47), da so vse navedene oblike povratne informacije enako, ter hkrati zelo koristne za učni uspeh učencev. Medtem pa učenci povratno informacijo, prejeto v obliki pozornosti (M = 2,25; SD = 0,62), ocene (M = 2,25; SD = 0,73), namigov in usmeritev (M = 2,41; SD = 0,63) in pohvale (M = 2,46; SD = 0,60) v povprečju ocenjujejo kot srednje koristno za učni uspeh.

Na tretje raziskovalno vprašanje odgovarjam na podlagi statističnega vrednotenja rezultatov petega in osmega vprašanja. Enako kot Hattie in Timperley (2007), ki sta na podlagi analize ugotovila, da so najvplivnejše povratne informacije tiste, ki so usmerjene na učne naloge in kako povečati učno uspešnost, ugotavljam tudi sama. Povratna informacija v obliki učiteljevih natančnih navodil, kaj delajo dobro in kaj morajo še popraviti, se je namreč izkazala kot

35

najkoristnejša oziroma najučinkovitejša za učni uspeh učencev. Ugotovila sem še, da na učni uspeh učencev najbolj vpliva povratna informacija, prejeta pred pisnim preverjanjem in med učno uro. Podobno sta pri raziskavi, izvedeni med študenti, ugotovila Kraševec in Čelešnik (2013), in sicer, da ima na učni uspeh študentov največji vpliv povratna informacija, prejeta med predavanji. Kot drugo najvplivnejšo pa avtorja navajata čas med zaključenimi predavanji in pred udeležbo na izpitu. Dobljeni rezultati so pričakovani, saj je intenziteta učenčevega razmišljanja pred preverjanjem znanja najvišja in učenci tudi vedo, kje so še njihove pomanjkljivosti in kaj morajo še izboljšati. Menim, da učenci na podlagi intenzivnega razmišljanja lažje vprašajo in tudi lažje v celoti upoštevajo povratno informacijo, saj je motivacija pred preverjanjem visoka, če ne celo najvišja.

4.6.4. Raziskovalno vprašanje: Ali učenci povratno informacijo uporabijo za doseganje lastnega učnega uspeha?

Pri četrtem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali učenci prejeto povratno informacijo uporabljajo širše, za doseganje učnega uspeha tudi izven šolske ure, pri kateri so jo prejeli in ali si je želijo. Na raziskovalno vprašanje sem poskušala odgovoriti na podlagi rezultatov statistične analize odgovorov četrtega in sedmega vprašanja. Kot ustrezno srednjo vrednost sem uporabila aritmetično sredino, kot ustrezno mero razpršenosti sem uporabila standardni odklon.

Namen četrtega anketnega vprašanja, »Spodaj so navedene izbrane trditve glede razširjene uporabe povratne informacije. Prosim, označi v tabeli, katera trditev zate drž, oziroma ne drži.«, je bil ugotoviti, ali učenci prejeto povratno informacijo uporabljajo le pri predmetu in v danem trenutku, kjer so jo prejeli, ter če jo prenesejo tudi na druge predmete. Torej, ali jo uporabljajo razširjeno in ne zgolj ozko pri predmetu, kjer so jo prejeli.

Anketiranci so trditve v tabeli 4 ocenjevali po petstopenjski lestvici (1 ‒ sploh ne drži, 2 ‒ bolj ne drži, kot drži, 3 ‒ niti drži niti ne drži, 4 ‒ bolj drži, kot ne drži, 5 ‒ popolnoma drži).

36 Tabela 4. Razširjena uporaba povratne informacije

Učenci Učitelji me postane strah, da bom tudi v

bodoče neuspešen. 56 2,98 1,17 3 4,00 0 predmetu bolj vpliva, kot ne vpliva na učni uspeh pri drugih predmetih (M = 4,07; SD = 0,89).

Učenci v povprečju tudi ocenjujejo, da tudi uporaba povratne informacije, prejete pri tem ali drugem predmetu (M = 3,86; SD = 1,03), in povratna informacija, prejeta v preteklosti (3,86 = 3,86; SD = 0,94) bolj vpliva, kot ne vpliva na njihov učni uspeh. Učitelji se v povprečju strinjajo (M = 4,00; SD = 0,00), da na učni uspeh učencev bolj vpliva, kot ne vpliva njihov pretekli uspeh, povratna informacija prejeta v preteklosti in prejeta tudi pri drugem predmetu.

Učitelji se v povprečju tudi strinjajo, da neuspeh bolj vpliva, kot ne vpliva na strah pred ponovnim neuspehom (M = 4,00; SD = 0,00). Med tem ko učenci v povprečju ocenjujejo, da pretekli neuspeh niti vpliva niti ne vpliva na strah pred nadaljnjim neuspehom (M = 2,98; SD

= 1,17).

S sedmim anketnim vprašanjem, »Kako pomembno je zate učiteljevo mnenje o tvojem šolskem delu? Spodaj je navedenih nekaj trditev. Prosim, označi v preglednici, katera trditev zate drži oziroma ne drži.«, sem želela izvedeti, ali si učenci učiteljeve povratne informacije želijo.

37

Anketiranci so trditve v tabeli 6 ocenjevali po petstopenjski lestvici (1 – sploh ne drži, 2 ‒ bolj ne drži, kot drži, 3 ‒ niti drži, niti ne drži, 4 ‒ bolj drži, kot ne drži, 5 – popolnoma drži).

Tabela 5. Želja po učiteljevi povratni informaciji

Učenci Učitelji

38

V tabeli 5 so za posamezno trditev navedene vrednosti aritmetične sredine s standardnim odklonom odgovorov tako učencev kot učiteljev. Učenci se v povprečju niti strinjajo niti ne strinjajo, da jih učiteljevo mnenje v primeru dobro opravljenega dela ne zanima (M = 2,87;

SD = 1,17), da je po navadi bolje, da učitelju ne zaupajo (M = 3,04; SD = 1,05) in da je lastno mnenje pomembnejše od učiteljevega (M = 3,36; SD = 1,21). Vrednost standardnega odklona (SD > 1) pri omenjenih trditvah kaže na večjo razpršenost odgovorov učencev. Medtem pa se učitelji v povprečju bolj strinjajo kot ne, da kadar učenci menijo, da so nekaj naredili dobro, jih učiteljevo mnenje ne zanima (M = 3,67; SD = 0,81). Tudi učitelji se v povprečju niti strinjajo niti ne strinjajo, da učencem ni tako pomembno, kako njihovo delo vidi učitelj in je bolj pomembno, kako učenec svoje delo vidi sam (M = 3,00; SD = 0,00). Učitelji se v povprečju tudi niti strinjajo, niti ne strinjajo da je za učence bolje, da učiteljevemu mnenju ne zaupajo (M = 3,00; SD = 0,00). Učenci se v povprečju bolj strinjajo kot ne, da se dobro opravljenega dela zavedajo brez potrditve učitelja (M = 3,70; SD = 0,96), ter da jim je jasno, kaj želijo doseči in kako napredujejo k doseganju cilja (M = 4,04; SD = 0,92). Prav tako se učenci v povprečju bolj strinjajo kot ne, da običajno kar dobro ocenijo svoje delo (M = 3,76;

SD = 0,75). Medtem pa se učitelji v povprečju bolj strinjajo kot ne, da se učenci dobro opravljenega dela zavedajo brez učiteljeve potrditve (M = 4,33; SD = 0,47). Učitelji (M = 3,33; SD = 0,46) se v povprečju niti strinjajo niti ne strinjajo, da je učencem jasno, kaj želijo doseči in kako napredujejo k doseganju svojega cilja, in da učenci običajno dobro ocenijo svoje delo. Učenci se v povprečju bolj strinjajo kot ne, da je dobro, da učitelj pogleda njihovo delo preden bi bilo prepozno za popravke (M = 4,15; SD = 0,95) in da se počutijo bolje, če učitelj dobro opravljeno delo potrdi (M = 3,93; SD = 1,14). Medtem se učitelji v povprečju popolnoma strinjajo, da učenci menijo, da je dobro da učitelj pogleda njihovo delo, preden bi bilo prepozno za popravke (M = 5,00, SD = 0,00). V povprečju se učitelji bolj strinjajo kot ne, da se učenci kljub mnenju, da so nekaj opravili dobro, počutijo bolje, če to potrdi učitelj (M = 4,00; SD = 0,00). Učenci se v povprečju bolj strinjajo kot ne, da jim je učiteljevo mnenje zelo pomembno (M = 3,64; SD = 1,04) in da je najbolje, da zaradi nepristranskosti slišijo povratno informacijo od učitelja. Učitelji se v povprečju niti strinjajo niti ne strinjajo, da je učencem učiteljevo mnenje o šolskem delu zelo pomembno (M = 3,33; SD = 0,83), medtem pa se bolj strinjajo kot ne, da je za učence najbolje, zaradi nepristranskosti učitelja, da slišijo učiteljevo povratno informacijo (M = 4,00; SD = 0,00).

39

Na četrto raziskovalno vprašanje odgovarjam na podlagi statističnega vrednotenja rezultatov četrtega in sedmega anketnega vprašanja. Ugotovila sem, da učenci prejete povratne informacije ne uporabljajo le pri predmetu, kjer so jo prejeli, ampak jo prenesejo tudi na druge predmete. Rezultati kažejo, da učenci povratno informacijo, prejeto v preteklosti, uporabljajo za premagovanje trenutnih ovir in da uspeh pri enem predmetu na učence deluje spodbudno tudi pri drugih predmetih. Sklepam lahko, da si učenci povratnih informacij želijo, jih uporabljajo širše in ne zgolj v danem trenutku oz. težavi. Ugotovila sem, da si učenci, kljub zavedanju o dobro opravljenem delu in napredku k zastavljenemu cilju, učiteljeve povratne informacije želijo, preden bi bilo prepozno za popravke in se počutijo bolje, če dobro opravljeno šolsko delo potrdi tudi učitelj. Tomić (2002) navaja, da vsiljena povratna informacija nakazuje na nadrejeni položaj, kar pa je za komunikacijo moteče. Menim, da zgolj podajanje povratne informacije ni dovolj. Za uspešno predajo informacije je potrebna želja po prejetju in ali jo učenec v danem trenutku želi oziroma potrebuje.

4.6.5. Raziskovalno vprašanje: V kolikšni meri učiteljeva povratna informacija vpliva na učni uspeh učencev?

Ker je povratna informacija pomembna za odpravljanje vrzeli med trenutnim in želenim učnim stanjem, sem želela ugotoviti, v kolikšni meri učiteljeva povratna informacija vpliva na učni napredek učencev. Na podlagi statističnega vrednotenja vseh odgovorov iz vprašalnika na peto raziskovalno vprašanje ne morem odgovoriti. Iz statističnih vrednosti odgovorov posameznih vprašanj lahko sklepam, da učenci učiteljevo povratno informacijo o njihovem šolskem delu zaznavajo in smatrajo kot pomembno (57,1 % učencev) za doseganje učnega uspeha. Večina učencev (89,1 %) navaja, da učiteljevo povratno informacijo upošteva pri doseganju učnega uspeha. Vrednosti aritmetičnih sredin (M > 3,60; 0,89 < SD > 1,11) v tabeli 4 nakazujejo, da učenci v povprečju učiteljevo povratno informacijo ocenjujejo za bolj vplivno kot ne za doseganje učnega uspeha. Odgovori učencev pri desetem vprašanju in vrednosti aritmetičnih sredin (M > 3,60; 0,75 < SD > 1,14) v tabeli 5 nakazujejo, da si učenci želijo učiteljevega mnenja, povratne informacije o njihovem šolskem delu. Da pa bi lahko podala odgovor na raziskovalno vprašanje, v kolikšni meri učiteljeva povratna informacija vpliva na učni napredek učencev, bi morala narediti obširnejšo raziskavo v daljšem časovnem obdobju. Najprej bi bilo potrebno izmerili začetno učno stanje učencev, potem bi učenci prejemali povratne informacije o njihovem šolskem delu, na koncu pa bilo potrebno izmeriti

40

še končno učno stanje učencev. Meritev bi bilo dobro opraviti na dveh vzorcih učencev. Prvi vzorec učencev bi prejemal povratne informacije o šolskem delu, drugi vzorec pa ne. Na podlagi statistične analize podatkov bi lahko prišli do sklepa, v kolikšni meri učiteljeva povratna informacija vpliva na učni napredek učencev.