6 0 2 6 2
O R G A N I Z A C I J S K E O V I R E
V S E B I N S K E O V I R E D I S C I P L I N S K E O V I R E
V R E M E U Č N O G R A D I V O
56
Med organizacijske ovire je bilo uvrščeno spremstvo, lokacija oz. načrt šole, količina časa za organizacijo in pomanjkanje časa. Najpogostejši dejavnik za ne odločanje izvajanja pouka v okviru organizacijskih ovir pouka na prostem je spremstvo. Ta dejavnik je izpostavilo pet učiteljic od sedmih. Učiteljici 1 to predstavlja največjo oviro:
»Pri meni vpliva samo to, da potrebujem nekoga, ki je zraven zaradi normativa. Ko pa sem poučevala v prvem razredu in je bila zraven še druga učiteljica, sem pouk na prostem izvedla večkrat kot zdaj. Šli smo tudi na lokacije, ki so bile bolj oddaljene od šole« (U1R3). Tudi učiteljici 4 in 5 se strinjata, da je pouk na prostem lažje izpeljati v prvem razredu, saj je zraven prisotna še ena učiteljica. Učiteljica 4 še večji problem glede spremstva vidi predvsem v trenutnih razmerah, ko se pojavlja veliko bolniških odsotnosti, karanten ipd. in je težje najti nekoga, ki je prost. Učiteljica 7 spremstvo vidi kot problem, če greš stran od šole. Tudi Novljan (2018) je v svoji raziskavi ugotovila, da veliko učiteljev pri izvajanju pouka na prostem kot glavno oviro vidi prav organizacijo v smislu spremstva in varnosti otrok. To oviro je izbralo 67,7 % učiteljev.
Učiteljica 1 kot rešitev glede problema spremstva omeni primer dobre prakse šole, na kateri je poučevala prej. Imeli so seznam učiteljev, ki so bili določeno uro prosti.
Seznam ni bil narejen za namen pouka na prostem, ampak si na tak način lahko videl, kateri učitelj bi lahko bil tisto uro kot spremstvo. Doda, da mogoče učitelj želi med prosto uro pripravljati stvari za naslednjo uro in kot še eno rešitev omeni, da bi lahko šle ure spremstva v tretji steber in bi bila to motivacija za učitelje. Učiteljica 4 izpostavi, da je večina odločitev odvisna od vodstva šole, in sicer če ta podpira pouk na prostem, se bo spremstvo dalo urediti in motivirati ostale učitelje, da sodelujejo.
Spremstvo je lahko večja ovira pri izvedbi pouka na prostem, vendar ni ključna. Pouk na prostem se lahko izvede tudi v okolici šole, če le-ta to dopušča. Na tem mestu se pojavi naslednji dejavnik za ne odločanje izvajanja pouka, nenaklonjenost lokacije oz.
načrta šole. Učiteljica 5 izpostavi, da gredo z učenci težko nekam v gozd, saj je ta predaleč in se takoj pojavi težava s spremstvom ter pomanjkanjem časa. Učiteljica 3 na primer spremstvo vidi kot možen problem, vendar ne na njeni šoli, saj imajo zelo bogato okolico šole in tako spremstva sploh ne potrebujejo, saj je lokacija šole naklonjena tovrstnemu pouku.
Kljub vsemu pa lokacija šole ne sme biti ključen dejavnik za ne odločanje za izvajanje pouka na prostem. Učiteljici 5 in 7 sta podobnega mnenja, da lokacija šole ni pomembna in da se da pouk na prostem izvesti povsod. Vse je odvisno od volje in iznajdljivosti učitelja.
Eden izmed omenjenih organizacijskih ovir je tudi količina časa, potrebnega za organizacijo. Med izbranimi učiteljicami ga je izpostavila učiteljica 1, ki je mnenja, da je to eden izmed dejavnikov, zakaj se učitelji v manjši meri poslužujejo pouka na prostem: »Ker je potrebno malo več časa za organizacijo. Ne toliko za načrtovanje.
Ampak za samo organizacijo, ker je treba predvideti, kako bomo neke predmete, ki jih bomo uporabili, prenesli na lokacijo, prej je treba iti pogledati lokacijo itd. Učiteljem se to mogoče ne da oz. se jim ne zdi potrebno, da bi si še za to vzeli čas.« (U1R2).
Vsebinskih ovir ni izpostavila nobena izmed izbranih učiteljic. Razlog je lahko dejstvo, da je vzorec učiteljic namenski, neslučajnostni. Izbrane učiteljice se torej na splošno takega pouka večkrat poslužujejo in so na tem področju kompetentne.
Disciplinske ovire kot oviro pri izvajanju pouka na prostem sta omenili le dve učiteljici.
Učiteljica 1 omeni, da je treba pri takem pouku še bolj poskrbeti za disciplino, pravila
57
in posledično varnost otrok. To je treba urediti že prej: »Jaz ravno v ta namen vedno o tem prediskutiram v razredu, preden gremo ven. Ker je v razredu umetno okolje, so otroci bolj vodljivi in se je o teh stvareh lažje pogovoriti. Je pa res, da ne smemo pretiravati, če bomo preveč skrbeli, kaj vse se lahko npr. ob potoku zgodi, potem ne bi nikoli šli nikamor. Kjerkoli je nevarno« (U1R8). Učiteljici 4 in 7 sta mnenja, da je z disciplino enako kot v razredu, treba je povedati pravila in se jih dosledno držati.
Učiteljica 4 pa še doda, da lahko učenec, če bo želel, zunaj hitreje naredi katero neumnost kot v razredu in s tem je zunaj v neki meri večja verjetnost pojava poškodb.
Več disciplinskih problemov se lahko pojavi predvsem, ker učenci na začetku mislijo, da je zunaj igra. Tri učiteljice so izpostavile, da so imele na začetku problem s tem, ko otroci pouka na prostem niso jemali resno. Ob tem so dodale, da ko pouk izvajaš večkrat, se otroci navadijo na tak način dela in dojamejo, da pouk na prostem ni igra, temveč pouk. Učiteljica 4 izpostavi večjo toleranco do nekaterih dejanj učencev, ki v razredu niso sprejemljiva: »Ne vidim pa toliko problema z disciplino zunaj, ker so lahko glasni, ker ne motiš drugih kot v razredu in je drugače. Je pa dosti podobno kot v razredu, postaviti je treba pravila« (U4R20).
Kot zadnji sklop ovir smo predstavili še drugi dve oviri, ki sta bili izpostavljeni med izbranimi učiteljicami. Sem spadata vreme in učno gradivo.
Šest od sedmih učiteljic je izpostavilo, da je vreme tisti dejavnik, ki vpliva na ne odločanje izvajanja pouka na prostem, vendar morajo biti to res neugodne vremenske razmere, kot so močno deževje, nizke temperature, sneg. Učiteljici 2 in 6 kot slabost neugodnega vremena izpostavita, da ne morejo reševati delovnih zvezkov ali pisati v zvezke, če nimajo strehe nad učilnico na prostem. Štiri učiteljice omenijo rešitev za pouk na prostem, ko pada dež, je mokro ipd. Vse omenjajo, da za tisti dan staršem naročijo, naj imajo učenci s seboj škornje, nepremočljive obleke ali pa imajo v šoli organizirano, da imajo v garderobi omaro s škornji in dežniki. Učiteljice podpirajo pouk kdaj tudi v takih razmerah, saj kot pove učiteljica 3: »In ni grdega vremena, je samo neprava obutev« (U3R11).
Dve učiteljici sta omenili še eno oviro, učno gradivo. Obe sta mnenja, da učno gradivo npr. predvsem pri naravoslovnih predmetih ne podpira raziskovanja. Učbeniki in delovni zvezki vsebujejo tudi veliko stvari, ki ne bi bile potrebne in tako učitelji dobijo občutek, da morajo vse predelati in tako ''zmanjka'' časa, da bi izvedli pouk na prostem.
Večina učiteljic si torej za pripravo pouka na prostem vzame dovolj časa, pouk izvedejo tako, da začnejo z uvodom v razredu ali zunaj, nato pa nadaljujejo z delom v skupini ali v paru. Na koncu se jih približno polovica odloči še za evalvacijo z učenci. V tak pouk prav tako vključijo vertikalno povezavo znanj in izkušenj. Po njihovih izkušnjah so ure uspešne, če je učitelj fleksibilen, avtonomen, ima pozitiven odnos do narave, se dobro pripravi na pouk in na koncu izvede evalvacijo z učenci. Za tak pouk se odločijo zaradi lastnega pozitivnega odnosa do narave, vseh prednosti, ki jih tak pouk prinese in samih odzivov učencev, ki so večinoma pozitivni. Ob vsem tem je lahko dejavnik za odločanje za pouk na prostem tudi ''spodbuda šole'', vendar ni ključen, veliko je odvisno predvsem od učitelja samega. Izbrane učiteljice omenijo tudi dejavnike, ki bi lahko vplivali na pogostejše izvajanje pouka na prostem, in sicer vključenost PNP v učnem načrtu, udeležba na projektih na tem področju, izkušnja s poukom na prostem med študijem, dostop do smernic s primeri učnih ur na prostem, medsebojna pomoč učiteljev, učiteljeva volja idr. Kljub vsem prednostim pa se izbrane učiteljice zavedajo
58
tudi ovir pouka na prostem, zaradi katerih se včasih ne odločijo za tak pouk.
Najpogostejše so predvsem organizacijske ovire in vreme.
3. 4. 2. Katere elemente pouka na prostem navajajo avtorji izbrane literature in virov ter katere od njih izbrane učiteljice vključujejo v izvedbo pouka na prostem?
V nadaljevanju so v vsakem podpoglavju podani odgovori na del raziskovalnega vprašanja glede na kriterij za analizo elementov pouka na prostem (Poglavje 3. 4).
3. 4. 2. 1 Tip pouka
Festeu in Humberstone (2006) omenjata 3 tipe pouka:
− Terensko delo in obiski (izleti)
− Pustolovske dejavnosti na prostem
− Okolica šole/projekti lokalnih skupnosti
Odgovori izbranih učiteljic, katerega tipa pouka na prostem se poslužujejo, so bili mešani (Slika 4). Izbrane učiteljice se največ poslužujejo dela v okolici šole in projektov lokalnih skupnosti (7 odgovorov), najmanj pa terenskega dela (2 odgovora). Vzrok za to je lahko ovira, ki jo je izpostavilo največ izbranih učiteljic, težava s spremstvom. Da se učiteljice izognejo tej oviri, izpeljejo pouk na prostem v okolici šole. Učiteljica 1 pove, da je pouk na prostem izpeljala na oddaljenih lokacijah, ko je učila v prvem razredu in je imela poskrbljeno glede spremstva, zdaj pa pouk izpelje na igrišču in okoli šole.
Veliko se jih poslužuje tudi pustolovskih dejavnosti na prostem (5 odgovorov).
Učiteljica 4 omeni veliko zanimivih dejavnosti, ki so jih bili deležni na Erasmus+
izmenjavi na Islandiji, npr. peka palačink, hrenovk, delo po postajah ipd. Podobne dejavnosti pripravlja tudi za učence. O tem piše tudi Skribe-Dimec (2012), ki je v svojem članku podrobno opisala dejavnosti, ki so jih delali na prostem. Učiteljica 4 omeni uporabo različnih raziskovalnih škatel, ob katerih raziskujejo naravo.
59