3. 4. 1. 6. Predlogi izbranih učiteljic, ki bi prispevali k pogostejši uporabi pouka na prostem
Dejavniki, ki po mnenju učiteljev vplivajo na pogostost izvedbe in vključevanje pouka na prostem v pedagoški proces, so bili združeni v dve kategoriji in te na več podkategorij (Tabela 3).
3 3 1
' Z E L O S P O D B U D N A ' ' ' S P O D B U D N A ' ' ' M A N J S P O D B U D N A ' '
53
Tabela 3: Predlogi izbranih učiteljic za pogostejše vključevanje pouka na prostem v pedagoški proces
Kategorije Podkategorije
Zunanji dejavniki
− Učni načrt
− Projekti
− Izkušnja med študijem
− Priprave študentov
− Smernice s primeri učnih ur
− Medsebojna pomoč učiteljev
Osebni dejavniki
− Primeri dobre prakse
− Seminarji
− Izkušnja
− Učiteljeva volja
− Učni načrt
Po besedah učiteljice 1 bi se učitelji takega pouka posluževali v večji meri, če bi bil ta del učnega načrta: »Pouk na prostem bi lahko bil omenjen v učnem načrtu in bi bilo to v njihovi delovni obvezi. To bi bila sicer neka diktatura v ozadju, ampak po navadi, če rečejo, da moraš to narediti, potem narediš, žal je tako« (U1R25). Podobnega mnenja sta tudi učiteljici 2 in 5. Učiteljica 5 izpostavi: »/…/ je pomanjkljivost, da tega nimamo v učnem načrtu, da bi ta učitelje ''prisili'' s tem, da bi bilo v njem zapisano, npr. da mora biti ena tretjina ur izvedena s poukom na prostem« (U5R4).
− Projekti
Učiteljica 1 predlaga udeležbo na dodatnih projektih na temo pouka na prostem, saj se je tudi ona delno zaradi projekta, v katerem je sodelovala šola, na kateri uči, odločila poskusiti učiti na prostem.
− Izkušnja med študijem
Po besedah učiteljice 2 izkušnja med študijem zelo vpliva na to, ali bo učitelj uporabljal pouk na prostem ali ne: »Meni na primer so bile ure profesorice Skribe-Dimec najboljše. Ker smo šli ven opazovat naravo, da je bilo malo drugače. Bilo pa bi še dobro, da bi študente že med prakso spodbudili, da bi morali izpeljati katero uro prav na prostem in izkusiti tak način pouka. Ker to je prihodnost, mislim« (U2R22). Učiteljica 4 se s tem strinja: »Se ustrašiš zunanjega okolja, ne veš, kako bi to v razredu izpeljal.
In če bi že na fakulteti kaj takega poskusili, bi bilo lažje. Sama tega nisem bila deležna, razen terenskih vaj.« (U4R28).
Na fakulteti v tretjem letniku so sicer študenti deležni ure pouka na prostem, vendar je to premalo, da bi študenti dobili občutek, kako izgleda tak pouk. Tudi Skribe-Dimec (2014b) je mnenja, da nekaj izkušenj v času študija bodočih učiteljev ni dovolj in da je
54
potrebno to razvijati dlje časa. Vsekakor bi lahko na tem mestu naredili nekaj sprememb in s tem naredili prvi korak k spodbujanju pouka na prostem, vsaj pri naravoslovju, pri katerem je že narava predmeta taka, da bi se ga dalo večinoma izpeljati na prostem.
− Primeri dobre prakse
Učiteljicama 2 in 3 se zdi, da je danes spodbud za posluževanje pouka na prostem vedno več z vseh strani. Sploh v trenutnem obdobju novega korona virusa Covid-19, ko se priporoča, da se več ljudi ne zadržuje v zaprtih prostorih. Od učitelja pa je odvisno, ali bo nekaj svojega časa posvetil pregledu teoretičnih izhodišč takega pouka in predvsem primerov dobrih praks po svetu.
− Seminarji
Učiteljica 3 misli, da se vedno več učiteljev izobražuje v tej smeri. Njihova šola namreč večkrat ponudi seminarje na to temo in opazi, da prihaja veliko učiteljev, ki se s tem želijo ali pa se že ukvarjajo. Na dan Zemlje izpeljejo skupaj delavnice na temo pouka na prostem.
− Priprave študentov
Učiteljica 4 izpostavi, da bi bil dostop do priprav študentov v veliko pomoč ne samo pri izpeljavi pouka na prostem, temveč tudi pri pouku znotraj pouka: »Študenti verjetno naredijo veliko priprav za ure, ki jih potem izpeljejo na praksi oz. imajo nastope. Dobro bi bilo imeti nabor tem, da bi to lahko dobili vsi učitelji in to uporabili pri svojem delu.
Enako bi potem lahko učitelji imeli primere učnih ur na prostem in bi bilo lažje.«
(U4R28).
− Smernice s primeri učnih ur
Učiteljica 1 predlaga, da bi se uredil učbenik ali knjiga s smernicami s primeri učnih ur.
Sem bi lahko vključili tudi dobre priprave študentov, kot predlaga učiteljica 4.
− Izkušnja
Učiteljicam se zdi pomembno tudi, da učitelj poskusi izpeljati tak pouk in dobi izkušnjo.
Učiteljica 2 je mnenja, da je treba najprej poskusiti: »Mislim, da da izkušnja največ. Morali bi najprej poskusiti iti ven z otroki in narediti čisto enostavno uro, ni treba, da je komplicirana. Lahko samo opazujejo naravo, narišejo, kaj vidijo« (U2R21). Učiteljica 4 ima podobno mnenje: »Jaz vedno pravim, da je treba iti ven in poskusiti. Če greš ven in poskusiš, potem te pritegne. Pri večini je to, da se bojijo narediti ta prvi korak in poskusiti. Je pa res, da če ti že sama narava ni blizu, te ne bo pritegnilo. Tak, ki pa ga zanima in bo poskusil, ga bo sigurno pritegnilo« (U4R27).
− Medsebojna pomoč učiteljev
Kot rešitev pri strahu pred poskusom iti ven je lahko ravno predlog pomoči mlajših učiteljev starejšim. Učiteljica 5 je mnenja, da bi se starejši učitelji, ki v času študija niso bili deležni takega pouka, strahu pred tovrstnim izvajanjem pouka znebili s pomočjo mlajših učiteljev: »Ravno to, kar sem omenila že na začetku, da bi šli mlajši učitelji k starejši generaciji učiteljev in jim pokazali, da s poukom na prostem ni veliko dela. Da bi jih nekako spodbudili k temu, da bi se tega več posluževali, ker si ne upajo, se mi
55
zdi. Vsaj tak občutek sem dobila jaz, bi izvajali, ampak jih je strah, imajo neke svoje misli in mislijo, da to ne bo uspelo« (U5R23). Učiteljica 3 poudarja pomen sodelovanja več učiteljev na tem področju, če želiš pouk na prostem izpeljati na višji ravni: »Najbolje pa je, da ti nekdo postavi ogledalo. Nekdo, ki ga imaš rad in dela podobno kot ti, ker potem zrasteš. Dobro je, da je neka ekipa in se rojeva več idej, tudi podporo imaš.
Sploh na začetku je težko, sam ne moreš narediti vsega, pregoriš. Priprave in pripomočke je treba delati počasi v timu« (U3R9).
− Učiteljeva volja
Učiteljica 1 poudari, da je ta dejavnik zelo pomemben. Če ima učitelj voljo, mu ne bo problem pripraviti materiala in dobro učno uro na prostem. Učiteljica 5 izpostavi, da se večkrat zgodi, da starejše učiteljice ne poučujejo na prostem, ker so navajene dela v razredu in nimajo volje, da bi pouk izpeljale na prostem oz. jim to prej predstavlja neko breme.
3. 4. 1. 7. Dejavniki izbranih učiteljev za to, da se učitelji ne odločijo za izvedbo pouka na prostem
Izbrane učiteljice se ne odločijo za izvedbo pouka na prostem zaradi različnih razlogov.
Predstavili jih bomo na podlagi glavnih ovir pouka na prostem, ki jih je opredelil Van Bussel (1992):
− Organizacijski problemi
− Vsebinski problemi
− Disciplinski problemi
Izbrane učiteljice so omenile še oviri, ki je nismo uvrstili v Van Busselovo delitev:
− Vreme
− Učno gradivo