Intervjuvanec Spol Delovno mesto Delovna doba Strokovni naziv intervjuvanec 1 moški predmetna stopnja 20 let (3: več kot 19 let) svetovalec intervjuvanec 2 ženska predmetna stopnja 5 let (1: 1–6 let ) brez naziva intervjuvanec 3 ženska predmetna stopnja 7 let (1: 1–6 let) mentor intervjuvanec 4 ženska predmetna stopnja 13 let (2: 7–18 let) svetovalec intervjuvanec 5 ženska razredna stopnja 2 leti (1: 1–6 let) brez naziva intervjuvanec 6 ženska razredna stopnja 11 let (2: 7–18 let) svetnik intervjuvanec 7 ženska razredna stopnja 14 let (2: 7–18 let) svetovalec intervjuvanec 8 ženska razredna stopnja 22 let (3: več kot 19 let) svetnik intervjuvanec 9 ženska razredna stopnja 26 let (3: več kot 19 let) mentor intervjuvanec 10 ženska razredna stopnja 34 let (3: več kot 19 let) svetnik
5.4 Postopki zbiranja podatkov
V prvem delu raziskave smo uporabili tehniko posrednega zbiranja podatkov, in sicer spletni anketni vprašalnik. Izdelali smo ga z orodjem za spletne ankete 1KA. Konec meseca avgusta 2013 smo na elektronske naslove približno polovice osnovnih šol v Republiki Sloveniji poslali prošnjo za reševanje vprašalnika in povezavo do spletnega vprašalnika. V nagovoru smo ravnatelje/-ice prosili, da vprašalnik posredujejo vsem strokovnim delavcem njihove šole, ki so v šolskem letu 2012/13 poučevali redni pouk. Na začetku meseca novembra smo prošnjo za reševanje spletnega vprašalnika poslali še drugi polovici slovenskih osnovnih šol. Prošnjo za sodelovanje smo vsakokrat poslali trikrat. Reševanje vprašalnikov je bilo prostovoljno, anonimno in individualno. Reševanje spletnega anketnega vprašalnika se je končalo 15. decembra 2013. Iz podatkov spletne platforme 1KA smo lahko razbrali, da je bilo 2.695 klikov na nagovor in 1.800 klikov na anketo ter da se je anketo začelo izpolnjevati 1.138-krat. Anketo je končalo 746 anketirancev. Od tega smo izločili tiste, ki niso izpolnili vseh demografskih podatkov.
128
Sam postopek zbiranja podatkov ima prednost v dostopnosti do respondentov, vendar smo v našem primeru dostopali le do vodstev šol in ne do posameznikov. Lahko bi rekli, da je bila to slabost takšnega načina zbiranja podatkov, saj je na izpolnjevanje vprašalnikov vplivala presoja ravnatelja/-ice, ali bo elektronsko sporočilo posredoval/-a svojim strokovnim delavcem ali ne. Naslednji dejavnik, ki je vplival na odločitev za izpolnjevanje, pa je bila odločitev posameznega strokovnega delavca, ali bo vprašalnik izpolnil ali ne. Zanimivo je, da se je ob vsaki zahvali in ponovni prošnji za sodelovanje za reševanje odločilo in vprašalnik v celoti izpolnilo več kot šestdeset strokovnih delavcev. Ob koncu vprašalnika so lahko strokovni delavci, ki so bili pripravljeni svoje izkušnje s prilagajanjem pouka deliti z nami v obliki intervjuja ali po elektronski pošti, zapisali tudi svoj kontaktni naslov. Takšnih je bilo 53.
V drugem delu raziskave smo po obdelavi podatkov iz anketnih vprašalnikov z izbranimi učitelji izvedli polstrukturirane neposredne intervjuje (Vogrinc, 2008). V ta namen smo pripravili polstrukturirani vprašalnik. Vsakega intervjuvanca je raziskovalka seznanila s cilji raziskave in z izbranimi ugotovitvami, s potekom intervjuja ter snemanjem, s čimer so se sodelujoči strinjali. Okvirna vprašanja za intervju so bila vnaprej pripravljena. Raziskovalka, ki je vodila intervjuje, je med intervjujem po potrebi oblikovala tudi dodatna vprašanja. Vsak intervju je potekal približno petinštirideset minut. Sodelujočim smo zagotovili, da bodo podatki intervjujev anonimni in uporabljeni le v raziskovalne namene.
V vseh fazah raziskovanja smo upoštevali temeljna načela kodeksa etike raziskovanja na področju družboslovja.
5.5 Opis merskega instrumenta
Za namen raziskave smo uporabili anketni vprašalnik in izvedli polstrukturirane intervjuje z izbranimi učitelji.
V prvem delu raziskave smo uporabili nestandardizirani in za potrebe te raziskave sestavljeni anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa, kombinirani tip vprašanj ter trditve, s pomočjo katerih smo proučevali stališča strokovnih delavcev. Sedem vprašanj je namenjenih zbiranju socialno-demografskih podatkov anketirancev. V nadaljevanju predstavljamo anketni vprašalnik po posameznih vsebinskih sklopih.
129
V prvem vsebinskem sklopu vprašalnika smo učitelje spraševali o njihovih mnenjih o pomenu in potrebi po prilagajanju pouka različnim učencem glede na njihove značilnosti.
Anketiranci so odgovarjali na vprašanja z ocenami na petstopenjski deskriptivni ocenjevalni lestvici, in sicer od Ni pomembno do Je zelo pomembno. Ta so bila naslednja: kako pomembno je za Vas učiteljevo prilagajanje pouka predznanju učencev z učnimi težavami, predznanju nadarjenih učencev in interesom učencev; kako pomembno je za Vas učiteljevo prilagajanje učnih oblik in metod dela, učnih sredstev in pripomočkov, števila in zahtevnosti nalog, trajanja dejavnosti in učnega okolja; kako pomembno je za Vas učiteljevo prilagajanje pouka učencem v različnih etapah učne ure, tj. pri uvajanju, obravnavi nove učne snovi, urjenju spretnosti, ponavljanju ter pri preverjanju in ocenjevanju znanja; kako pomembni so za Vas učiteljevo posredovanje novih informacij na različne načine, spodbujanje posameznih učencev glede na njihove zmožnosti in posredovanje povratne informacije posameznim učencem o njihovem znanju.
Učitelji so na vprašanje Kako pogosto bi bilo po Vašem mnenju treba prilagajati pouk v enem oddelku predznanju učencev z učnimi težavami, predznanju nadarjenih učencev in različnim interesom učencev? odgovarjali na petstopenjski deskriptivni ocenjevalni lestvici in izbirali med Nikoli ali zelo redko, V približno četrtini vseh ur, V približno polovici vseh ur, V približno treh četrtinah vseh ur in Vsako uro ali skoraj vsako uro. Na vprašanje Ali menite, da je pri katerem predmetu prilagajanje pouka bolj potrebno kot pri drugih? so odgovarjali z Da, Ne ali Ne morem se odločiti. Strinjanje s trditvami o prilagajanju pouka so izrazili na petstopenjski lestvici Likertovega tipa, in sicer od Nikakor se ne strinjam do Popolnoma se strinjam.
V drugem vsebinskem sklopu nas je zanimalo, kako učitelji presojajo lastno usposobljenost za prilagajanje pouka učenčevim značilnostim. Na vprašanje Kako ocenjujete svojo usposobljenost za prilagajanje pouka predznanju učencev z učnimi težavami, predznanju nadarjenih učencev in interesom učencev? so odgovarjali na petstopenjski deskriptivni ocenjevalni lestvici, in sicer od Nisem usposobljen do Sem zelo dobro usposobljen.
Tretji vsebinski sklop je zajemal ocene učiteljev o pogostosti prilagajanja pouka v okviru lastnega pedagoškega dela. Na vprašanje Kako pogosto v pripravi na pouk v enem oddelku načrtujete prilagajanje predznanju učencev z učnimi težavami, predznanju nadarjenih učencev in različnim interesom učencev? so odgovore izbirali na petstopenjski deskriptivni ocenjevalni lestvici, in sicer med Nikoli ali zelo redko, Za približno četrtino vseh ur, Za
130
približno polovico vseh ur, Za približno tri četrtine vseh ur in Vsako uro ali skoraj vsako uro.
Pri vprašanju Kako pogosto v pripravi na pouk v enem oddelku načrtujete prilagajanje predznanju učencev z učnimi težavami in predznanju nadarjenih učencev? so lahko izbrali tudi možnost V razredu ni takšnih učencev. Anketiranci so tudi odgovorili na vprašanje Ali menite, da Vi pouk dovolj pogosto prilagajate? in ponujene odgovore na vprašanje Zakaj tako menite? ocenili na petstopenjski lestvici Likertovega tipa, in sicer od Nikakor se ne strinjam do Popolnoma se strinjam.
Učitelji so predstavili tudi po en konkreten primer svojega prilagajanja pouka. Pri tem so navedli razred, učni predmet, število učencev v razredu, koliko učencem so prilagodili pouk, s katerim namenom so se odločili za prilagajanje, na podlagi česa so prilagodili pouk, v kateri etapi učne ure so prilagodili pouk, kaj so prilagodili in kratek opis prilagoditve. Ocenili so tudi, kolikšen delež svojega pouka prilagodijo načrtno in kolikšen delež spontano.
V četrtem vsebinskem sklopu vprašalnika nas je zanimalo, kako učitelji zaznavajo vplive različnih dejavnikov na prilagajanje pouka in učno uspešnost učencev ter kako zaznavajo svoje delovno okolje, svoje profesionalno delo in zadovoljstvo s poklicem. Na vprašanje Kakšno vlogo imajo navedene oblike izobraževanja pri Vaši usposobljenosti za prilagajanje pouka? so odgovore izbirali na petstopenjski deskriptivni ocenjevalni lestvici, in sicer med Nima pomembne vloge, Ima šibko vlogo, Ima srednje pomembno vlogo, Ima pomembno vlogo in Ima zelo pomembno vlogo. Med odgovori je bila ponujena tudi možnost Te oblike izobraževanja nisem bil/-a deležen/-na. Na vprašanje Kako ocenjujete učinkovitost navedenih oblik usposabljanja za prilagajanje pouka? pa so učinkovitost ocenili na petstopenjski deskriptivni ocenjevalni lestvici od Ni učinkovito do Je zelo učinkovito. Učitelji so se tudi z Da, Ne ali Ne morem se odločiti opredelili, ali bi se v prihodnje želeli dodatno usposabljati za prilagajanje pouka. V tem sklopu sta bili tudi vprašanji Ali ste se do zdaj že dodatno usposabljali za prilagajanje pouka? in Ali imate izkušnje z delom z učenci, ki imajo dodatno strokovno pomoč?.
Anketiranci so na petstopenjski deskriptivni ocenjevalni lestvici od Ne prispeva do Zelo močno prispeva ocenili, v kolikšni meri po njihovem mnenju različni dejavniki, tj. učenčeve spodobnosti, učiteljevo poučevanje, razredna klima, šolska klima in podpora družine, prispevajo k učnemu uspehu učencev.
131
Z ocenami na petstopenjski lestvici Likertovega tipa, in sicer od Nikakor se ne strinjam do Popolnoma se strinjam, so ocenili trditve, povezane z njihovim strokovnim delom, ter trditve, povezane z delom njihovih kolegov na šoli in šolsko klimo.
Zadnji, peti vsebinski sklop anketnega vprašalnika je vseboval vprašanja o splošnih socialno-demografskih podatkih učiteljev, ki so relevantni za raziskavo. To so bili: spol, delovna doba, stopnja izobrazbe, strokovni naziv, delovno mesto, velikost šole in območna enota ZRSŠ, v katero spada šola.
Merske značilnosti instrumenta so bile preverjene v vseh delih anketnega vprašalnika.
Vsebinsko veljavnost so ocenili trije strokovnjaki. Objektivnost smo zagotovili z jasnimi navodili, občutljivost pa z večstopenjskimi ocenjevalnimi lestvicami in več opisnimi kategorijami. Za preverjanje konstruktne veljavnosti instrumenta smo uporabili faktorsko analizo, za ugotavljanje zanesljivosti lestvic v anketnem vprašalniku pa je bil uporabljen Cronbachov koeficient alfa.