5 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN METODOLOGIJA
5.3 Opis vzorca
Za namen raziskave smo oblikovali dva vzorca, enega za izvedbo anketnega vprašalnika, drugega pa za izvedbo polstrukturiranih intervjujev z izbranimi učitelji.
V prvem delu raziskave smo iz statistične množice učiteljev, ki so bili v šolskem letu 2013/14 zaposleni v osnovni šoli na območju Republike Slovenije, v vzorec anketiranih (strokovnih
122
delavcev) enakomerno zajeli osnovnošolske učitelje, ki so v šolskem letu 2012/13 poučevali v okviru rednega pouka. V raziskavi so poleg učiteljev in vzgojiteljev sodelovali tudi drugi strokovni delavci, ki so občasno izvajali redni pouk in delovali v vlogi učiteljev. V nadaljevanju zato vse anketirance imenujemo učitelji.
V šolskem letu 2013/14 je bilo v osnovnih šolah na območju Republike Slovenije zaposlenih 15.325 učiteljev (vir: statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/
StatWeb/News/Index/5133). Iz te statistične množice učiteljev je bil določen slučajnostni stratificirani sistematični vzorec. Vzorec je bil reprezentativen, pri čemer sta bili upoštevani velikost šole in regionalna pokritost šol z vseh območnih enot Zavoda RS za šolstvo. Spletni anketni vprašalnik je v obdobju od konca avgusta 2013 do sredine decembra 2013 v celoti izpolnilo 723 učiteljev, kar predstavlja vzorec učiteljev, vključenih v raziskavo. Vzorec predstavlja 4,7 % celotne populacije učiteljev, ki so v šolskem letu 2012/13 izvajali redni osnovnošolski pouk.
Vzorec vključenih učiteljev smo opredelili s socialno-demografskimi (spol, delovno mesto, stopnja izobrazbe, strokovni naziv, delovna doba, velikost šole, območna enota ZRSŠ) in drugimi (izkušnje z otroki, ki imajo dodatno strokovno pomoč, in izkušnje z dodatnim usposabljanjem za prilagajanje pouka) značilnostmi.
Spol
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v šolskem letu 2013/14 v osnovnih šolah v Sloveniji poučevalo 15.325 učiteljev, od tega 1.823 (11,90 %) moških in 13.502 (88,10 %) žensk.
Preglednica 8: Učitelji glede na spol
SPOL f f %
Ženski 660 91,3
Moški 63 8,7
SKUPAJ 723 100,0
Vidimo, da je bilo med anketiranci dobrih 90 % žensk in slabih 10 % moških. Razmerje med moškimi in ženskami, ki so sodelovali v raziskavi, je primerljivo z razmerjem učiteljev po spolu, ki poučujejo v osnovni šoli.
123 Delovno mesto
V vzorec so bili vključeni učitelji, ki so v osnovni šoli zaposleni na različnih delovnih mestih.
V prvih petih razredih večinoma poučujejo učitelji razrednega pouka, poleg njih pa v prvem razredu poučujejo tudi vzgojitelji. V šestem razredu in vseh treh razredih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja v večini poučujejo učitelji predmetnega pouka.
Preglednica 9: Učitelji glede na delovno mesto
DELOVNO MESTO f f %
Vzgojiteljice 22 3,1
Učitelji razrednega pouka 369 51,0 Učitelji predmetnega pouka 305 42,2 Drugi strokovni delavci 27 3,7
SKUPAJ 723 100,0
Iz preglednice 9 vidimo, da je dobra polovica (51 %) anketirancev učiteljev razrednega pouka, nekaj manj (42,2 %) učiteljev predmetnega pouka in 3,1 % vzgojiteljic (vse so ženskega spola). Sodelovalo je tudi 3,7 % drugih pedagoških delavcev, med katerimi so bili knjižničarji, specialni pedagogi, pedagogi in drugi svetovalni delavci.
Stopnja izobrazbe
V raziskavi so sodelovali učitelji z različno stopnjo izobrazbe.
Preglednica 10: Stopnja izobrazbe učiteljev
Stopnja izobrazbe f f %
Višja 197 27,2
Visoka strokovna 17 2,4
Visoka univerzitetna 491 67,9
Specializacija/magisterij/doktorat 18 2,5
SKUPAJ 723 100,0
V preglednici 10 je prikazano, da sta bili med njimi več kot dve tretjini (67,9 %) učiteljev z visoko univerzitetno izobrazbo in malo manj kot tretjina učiteljev (27,2 %) z višjo izobrazbo.
V skupino učiteljev z visoko univerzitetno izobrazbo sodijo učitelji razrednega in predmetnega pouka, ki so študij končali po letu 1991. V skupino učiteljev z višjo izobrazbo
124
pa poleg starejših učiteljev razrednega in predmetnega pouka spadajo tudi starejše vzgojiteljice, torej tisti, ki so študij končali po višješolskih študijskih programih, ki so se izvajali do konca osemdesetih leta prejšnjega stoletja. V raziskavi je sodelovalo tudi 17 (2,4 %) vzgojiteljic z visoko strokovno izobrazbo in 18 (2,5 %) učiteljev s specializacijo, z magisterijem ali doktoratom. Ena učiteljica z opravljenim strokovnim magisterijem je bila pri obdelavi podatkov vključena v skupino z visoko univerzitetno izobrazbo.
Delovna doba
V raziskavi smo delovno dobo učiteljev kategorizirali v pet skupin, kar je skladno s petimi obdobji v učiteljevem profesionalnem razvoju po P. Javrh (2008). Avtorica obdobje od enega do treh let poimenuje obdobje preživetja in odkrivanja, obdobje od štirih do šestih let stabilizacija, obdobje od sedmih do osemnajstih let poklicna aktivnost, obdobje od devetnajstih do tridesetih let sproščenost in obdobje z več kot tridesetimi leti delovne dobe obdobje izpreganja.
Preglednica 11: Delovna doba učiteljev po obdobjih v učiteljevem profesionalnem razvoju po P. Javrh (2008)
DELOVNA DOBA f f %
Preživetje in odkrivanje (od 1 do 3 let) 33 4,6 Stabilizacija (od 4 do 6 let) 50 6,9 Poklicna aktivnost (od 7 do 18 let) 257 35,5 Sproščenost (od 19 do 30 let) 282 39,0 Izpreganje (več kot 30 let) 101 14,0
SKUPAJ 723 100,0
Iz preglednice 11 lahko razberemo, da je med sodelujočimi skoraj 40 % učiteljev z delovno dobo od 19 do 30 let in nekaj manj tistih z delovno dobo od 7 do 18 let. 14 % anketiranih učiteljev je imelo več kot 30 let delovne dobe. V vzorcu je sodelovalo najmanj učiteljev z od 4 do 6 let delovne dobe (6,9 %) in 4,5 % strokovnih delavcev z do 3 let delovne dobe. Ena učiteljica z manj kot eno leto delovnih izkušenj je bila priključena v skupino do 3 let delovne dobe.
125 Strokovni naziv
Preglednica 12 predstavlja strokovne nazive sodelujočih učiteljev. Skoraj polovica (48,1 %) učiteljev je imela naziv svetovalec, dobra tretjina (32,1 %) pa naziv mentor. 13,2 % učiteljev je bilo brez naziva, najmanj, 6,6 %, pa jih je imelo naziv svetnik.
Preglednica 12: Strokovni naziv učiteljev
STROKOVNI NAZIV f f %
brez naziva 95 13,2
mentor 232 32,1
svetovalec 348 48,1
svetnik 48 6,6
SKUPAJ 723 100,0
Velikost šole
V raziskavo so bili vključeni učitelji z različno velikih šol. Največ, 42,3 %, jih je poučevalo na šolah s po dvema oddelkoma učencev v generaciji, približno tretjina (31,4 %) pa na šolah z več kot dvema oddelkoma v generaciji. Na manjših šolah je poučevala približno četrtina učiteljev, od tega 17,6 % na šolah z enim oddelkom in 8,7 % na šolah s kombiniranimi oddelki učencev.
Preglednica 13: Velikost šole po številu oddelkov v generaciji učencev ŠTEVILO ODDELKOV V GENERACIJI UČENCEV f f %
kombinirani oddelki 63 8,7
en oddelek v generaciji 127 17,6
dva oddelka v generaciji 306 42,3
več kot dva oddelka v generaciji 227 31,4
SKUPAJ 723 100,0
Območna enota ZRSŠ
V raziskavi smo lokacijo osnovne šole opredelili glede na območno enoto ZRSŠ, v kateri je šola. Med sodelujočimi učitelji jih je bila slaba tretjina (30,1 %) iz ljubljanske območne enote, 14,0 % iz novomeške, 13,4 % iz mariborske in 10,7 % iz kranjske območne enote. Iz drugih območnih enot je sodelovalo po manj kot 10 % učiteljev.
Preglednica 14: Območna enota ZRSŠ, v katero spada osnovna šola
126
OBMOČNA ENOTA f f %
Ljubljana 218 30,1
Novo mesto 101 14.0
Maribor 97 13,4
Kranj 77 10,7
Celje 62 8,6
Murska Sobota 56 7,7
Koper 54 7,5
Nova Gorica 32 4,4
Slovenj Gradec 26 3,6
SKUPAJ 723 100,0
Učiteljeve izkušnje z dodatnim usposabljanjem za prilagajanje pouka
Dobra polovica (56,8 %) sodelujočih učiteljev se je že dodatno usposabljala za prilagajanje pouka (preglednica 15).
Preglednica 15: Učiteljeve izkušnje z dodatnim usposabljanjem za prilagajanje pouka IZKUŠNJE Z DODATNIM USPOSABLJANJEM ZA
PRILAGAJANJE POUKA f f %
Da. 409 56,8
Ne. 311 43,2
SKUPAJ 720 100,0
Učiteljeve izkušnje z učenci, ki imajo dodatno strokovno pomoč
Med strokovnimi delavci, ki so bili vključeni v raziskavo, jih je 91,1 % že imelo izkušnje z učenci, ki imajo v šoli dodatno strokovno pomoč (preglednica 16).
Preglednica 16: Učiteljeve izkušnje z učenci, ki imajo dodatno strokovno pomoč IZKUŠNJE Z UČENCI, KI IMAJO DSP f f %
Imajo izkušnje 655 91,1
Nimajo izkušenj 64 8,9
SKUPAJ 719 100,0
127
V drugem delu raziskave smo izvedli polstrukturirane intervjuje. V vzorec intervjuvanih učiteljev je bilo vključenih deset učiteljev. Vzorec je bil neslučajnostni. Izmed učiteljev, sodelujočih pri anketiranju, ki so izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje, smo glede na različne socialno-demografske podatke učiteljev oblikovali vzorec intervjuvanih učiteljev.
Preglednica 17: Značilnosti vzorca intervjuvanih učiteljev
Intervjuvanec Spol Delovno mesto Delovna doba Strokovni naziv intervjuvanec 1 moški predmetna stopnja 20 let (3: več kot 19 let) svetovalec intervjuvanec 2 ženska predmetna stopnja 5 let (1: 1–6 let ) brez naziva intervjuvanec 3 ženska predmetna stopnja 7 let (1: 1–6 let) mentor intervjuvanec 4 ženska predmetna stopnja 13 let (2: 7–18 let) svetovalec intervjuvanec 5 ženska razredna stopnja 2 leti (1: 1–6 let) brez naziva intervjuvanec 6 ženska razredna stopnja 11 let (2: 7–18 let) svetnik intervjuvanec 7 ženska razredna stopnja 14 let (2: 7–18 let) svetovalec intervjuvanec 8 ženska razredna stopnja 22 let (3: več kot 19 let) svetnik intervjuvanec 9 ženska razredna stopnja 26 let (3: več kot 19 let) mentor intervjuvanec 10 ženska razredna stopnja 34 let (3: več kot 19 let) svetnik