Učenci s PPU MA so skupina učencev s težjimi oblikami specifičnih učnih težav pri MA, ki se kot učenci s posebnimi potrebami (UPP) po zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1, 2011) usmerjajo v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v okviru katerega so upravičeni do prilagoditev organizacije, načina preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanja, časovne razporeditve pouka, dodatne strokovne pomoči (DSP) ter prilagojenega načina opravljanja NPZ.
Za prepoznavanje učenca s PPU MA je poleg učne neuspešnosti potrebno ugotoviti prisotnost naslednjih petih kriterijev (Magajna idr., 2015):
»dokazano neskladje med strokovno določenimi in utemeljenimi pokazatelji globalnih intelektualnih sposobnosti in dejansko uspešnostjo na področju matematike,
izrazite težave pri učenju matematike, ki vztrajajo in so izražene do te mere, da učencu pomembno otežujejo napredovanje v procesu učenja matematike,
slabša učinkovitost učenja matematike zaradi pomanjkljivih in/ali motenih kognitivnih in metakognitivnih sposobnosti (sposobnost organiziranja in strukturiranja učnih zahtev) in/ali motenega tempa učenja (hitrost predelave informacij),
dokazana motenost enega ali več psiholoških procesov, kot so pozornost, spomin, jezikovno procesiranje, socialna kognicija, percepcija, koordinacija, časovna in prostorska orientacija, organizacija informacij in tako dalje,
izključenost senzornih okvar, motenj v duševnem razvoju, drugih duševnih in nevroloških motenj, čustvenih in vedenjskih motenj, kulturne in jezikovne različnosti ter psihosocialnih neugodnih okoliščin in neustreznega poučevanja kot glavnih
povzročiteljev primanjkljajev pri učenju, čeprav se lahko pojavljajo skupaj z njimi« (str.
23).
Po Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Magajna idr., 2015) so PPU MA opredeljeni kot primanjkljaji na področju razvoja občutka za števila; avtomatizacije aritmetičnih dejstev; avtomatizacije aritmetičnih postopkov in točnosti MA sklepanja. Glede na slednje PPU MA ločimo na (1) aritmetične PPU MA, ki se kažejo kot »izrazite težave na področju avtomatizacije aritmetičnih dejstev in postopkov ali vidno-prostorskih sposobnosti – vplivajo na točnost in hitrost računanja« (str. 26) ter (2) diskalkulijo, ki zajema »izrazite težave na vseh področjih od občutka za števila, priklica dejstev in postopkov do matematičnega sklepanja« (str. 27).
Učence z aritmetičnimi PPU MA glede na povezanost s kognitivnimi in nevrološkimi primanjkljaji delimo na tri podskupine.
Slika 5 cognition (str. 253–267). Psychology Press (str. 262).
Učenci z diskalkulijo imajo praviloma zmerne in težje učne težave pri MA. Ločimo pridobljeno diskalkulijo, ki se pojavi kot posledica določene oblike možganske okvare in pri kateri imajo učenci težave z dojemanjem števil in aritmetičnih operacij, ter razvojno diskalkulijo, ki vpliva na sposobnost usvajanja aritmetičnih postopkov in je tako povezana s slabšim konceptualnim, proceduralnim in deklarativnim znanjem (Magajna idr., 2008).
Z vidika medicinske diagnoze, se po 6. izdaji Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2008) PPU MA uvrščajo med specifične razvojne motnje pri šolskih veščinah z izrazom specifična motnja računanja. Le-ta »vključuje specifično prizadetost pri aritmetičnih veščinah računanja, ki ni razložljiva le na osnovi splošne duševne manjrazvitosti ali neustreznega šolanja. Prizadeto je obdelovanje temeljnih računskih sposobnosti za seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje, ne pa kake bolj abstraktne matematične spretnosti, ki so vključene v algebro, trigonometrijo, geometrijo ali diferencialni račun.« (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2008, str. 285). Pri tem se uporabljajo tudi izrazi akalkulija, aritmetična motnja in Gerstmannov sindrom. Kadar so pri učencu prizadete tako aritmetične sposobnosti kot tudi bralne ali pisalne sposobnosti in motnje ni mogoče razložiti zaradi splošne duševne manjrazvitosti ali neustreznega šolanja, se po klasifikaciji učencu lahko postavi tudi diagnoza mešana motnja pri šolskih veščinah.
Pomembno je torej, da se v kategorijo učencev s PPU MA (specifična motnja računanja) ali kategorijo učencev s sopojavljanjem MA in bralno-napisovalnih PPPU (mešana motnja pri šolskih veščinah) ne umešča učencev, ki sicer lahko imajo nižje dosežke tudi pri matematiki, vendar zaradi izoliranih bralno-napisovalnih PPU ali PPU drugih področij. »Poznavanje specifičnih primanjkljajev pri matematiki je nujno potrebno za pripravo dobre diagnostične ocene in na osnovi le-te učinkovitega načrtovanja ter izvajanja obravnave otroka s specifičnimi učnimi težavami oz. primankljaji na posameznih področjih pri matematiki.« (Kavkler, 2015, str. 127).
PPU MA vključujejo primanjkljaje, vezane direktno na MA področje, vendar se le-tem priključujejo tudi primanjkljaji drugih spoznavnih procesov (pozornost, spomin, jezikovno procesiranje, socialna kognicija, percepcija, koordinacija, časovna in prostorska orientacija, organizacija informacij itd.) (Cowan in Powell, 2014; Guzmán idr., 2019; Mazzocco in Räsänen, 2013; Rodríguez in Jiménez, 2016; Träff idr., 2017). Vpliv motenosti enega ali več spoznavnih oz. psiholoških procesov na MA razvoj in dosežke je največji v zadnjem triletju osnovnošolskega izobraževanja, ko postanejo MA znanje in spretnosti bolj kompleksni (Shin idr., 2013), vendar ob odsotnosti kriterija primanjkljajev, vezanih direktno na MA, ne govorimo o PPU MA (Magajna idr., 2015).
Učenci s PPU MA so raznolika skupina učencev, ki poleg primanjkljajev kažejo različna močna področja in interese (Rourke, 2005; Magajna, 2015). Vsak izmed njih potrebuje oseben celosten pristop in individualno obravnavo, ki naj bi jo v programu vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in DSP dosegli s prilagoditvami in individualnimi obravnavami. Tudi primanjkljaji se kažejo na precej različne načine, ki jih z različnimi vajami in treningi lahko omilimo. Ti učenci za doseganje istih rezultatov potrebujejo mnogo več vaje in vloženega truda, vendar potrebujejo tudi počitek in upoštevanje njihovih socialno-emocionalnih značilnosti. V proces odkrivanja in diagnostičnega ocenjevanja – evalviranja napredka učencev s PPU MA – je potrebno vključiti diagnostično oceno, čemur sledi specialno-pedagoška obravnava. Poleg delovanja na področju šibkih procesov lahko na drugi strani ustrezno ali dobro razvit spoznavni proces posameznika s PPU MA vpliva na boljše dosežke tega učenca, saj odigra vlogo pri kompenzaciji primanjkljajev. Ob poznavanju individualnih lastnosti učenca, lahko to spodbujamo in krepimo zanj ustrezne strategije reševanja MA problemov. Če dobro poznamo
spoznavne procese, ki se v MA naloge vključujejo, lahko torej odkrijemo tudi psihološke vire oziroma potenciale učencev s PPU MA in tiste procese, ki lahko služijo kot varovalni dejavniki, s krepitvijo le-teh pa lahko izboljšamo njihove dosežke in jim omogočimo izkušnje uspešnosti.
Magajna (2015) opozarja, da s premikom modela obravnave od osredotočenosti na primanjkljaje k modelu rizičnost-rezilientnost, upoštevamo tudi močna področja, dejavnike uspešnega prilagajanja in dolgoročnega delovanja.
DELOVANJE UČENCEV S PRIMANJKLJAJI PRI UČENJU