PETJA&PETJA – ČUVAJ SE

Slika 70: Petja&Petja – Čuvaj se!, 2020, digitalen kolaž, osebni arhiv

Izhodišče za nastanek likovnega dela je naslovnica albuma Čuvaj se! hrvaškega synthpop dua Denis&Denis iz Reke. Prvi studijski solo izdelek reškega dvojca je leta 1984 izdala založba Jugoton. Album enega izmed mojih najljubših jugoslovanskih izvajalcev album je del moje obsežne zbirke gramofonskih plošč. Marina Perazić, ženski vokal dvojca Denis&Denis, je že od otroštva en izmed mojih osrednjih ženskih idolov, po katerem se zgledujem v vizualnem izgledu, stilu oblačenja, v besedilih njunih pesmi pa iščem nenehen navdih za svoje likovne motive. Iz likovne podobe albuma izvira moja navdušenost z barvno kombinacijo roza ter

94 turkizne barve, ki jo nenehno koristim v številnih likovnih delih, v kombinacijah oblačil, ki jih nosim, osebnih predmetih in podobno.

Na prvi strani izvirnega ovitka vidimo potret vokaliste Marine Perazić. Kolorirano fotografijo obdaja ploskovni okvir, na katerem je v zgornjem desnem kotu zapisan naziv glasbene skupine, v zgornjem levem kotu osrednje fotografije pa naslov albuma. Platnica albuma je izdelana v klasični estetiki elektronske glasbe osemdesetih, kar se odraža v uporabi barv, tipografije, predvsem pa izgledu vokalistke na fotografiji (make-up, nakit, oblačila).

Avtorja likovne opreme albuma sta zakonca in oblikovalsko fotografski duo Sanja Bachrach in Mario Krištofić, bolj poznana pod imenom Bachrach & Krištofić. Ikonični oblikovalski dvojec iz Zagreba se je med drugim podpisal tudi pod avtorstvo številnih drugih vizualnih oprem albumov jugoslovanskih izvajalcev kot so Film, Dorian Gray in Prljavo Kazalište. S kreativnim delom v partnerskem dvojcu sta izpostavljala vprašanja enakosti spola in enakopravnosti, od začetka kariere pa negovala svoj unikatni provokativen izraz, s katerim sta oporekala ustaljenim grafičnim konvencijam ter kovala svoj originalen likovni jezik – ta temelji na spoju fotografije in dizajna. Iz domene avtorskih fotografij sta s stilskimi intervencijami ustvarjala celostna grafična dela in te oblikovala v atmosferi glasbenega žanra oziroma izvajalca, za katerega sta ustvarjala. Dovršen primer slednjega je platnica obravnavanega prvenca skupine Denis&Denis, katerega enostavne vizualne rešitve likovno zapojejo z glasbeno vsebino albuma. Zelo podoben stilsko-oblikovalski pristop sta avtorja izbrala tudi pri oblikovanju platnic skupine Dorian Gray, ki je glasbeno žanrsko in estetsko precej podobna Denis&Denis. Izbrani platnici so uredniki glasbenega magazina Đuboks izbrali in razglasili kot najuspešnejši dizajnerski dosežek leta 1984 (Ožegović, 2016).

Pisana vsebina kultnega albuma Čuvaj se! poslušalca popelje v svet obskurnosti, optimizma, seksapila in melanholije – v uvodni istoimenski pesmi odmeva melanholija zgodbe neke punce v večnem iskanju zadovoljstva in občutka varnosti, skladba Tek je sedam sati v kontekst romantičnih razmerij uvaja smisel ironije, Dvadeset minuta do pet je revizija dnevnih rutin, Telefon opeva strast in željo po obujanju intimnih fizičnih stikov iz preteklosti, hit skladba albuma Program tvoj kompjutera je zgodba o vzajemnosti dveh zaljubljenih oseb, Doba noćnih kiša je muhasta skladba temačnih prizvokov in jesenskih odtenkov sive, balada Sačuvaj nešto priča o prekinjanju nekega odnosa in poskusu ohranjanja zadnjega smisla, pesem Dio refrena pa je elektro monolog skrajne paranoje. Svežo vsebino pesmi na albumu dojemamo kot intimno izpoved njunih avtorjev, ta dovršeno zaobjema smisel in ozračje elektronske glasbe

95 osemdesetih letih in je glasbeno ter likovno oblikovana korak pred svojim časom – uspeh in kvaliteta tega sta zato odmevala onkraj meja bivše republike, duo pa so mnogi kritiki primerjali z imeni angloameriške new wave scene, kot so Eurythmics (Denis&Denis – Čuvaj se!, b. d.).

Slika 71: Naslovnica albuma ČUVAJ SE! – Denis&Desnis, 1984, avtorja: Bachrach & Krištofić, osebni arhiv

Originalno platnico albuma sem se odločila preoblikovati tako, da novonastalo delo stilsko posnema izvirnik, vendar kot osrednji motiv predstavlja moj avtoportret na več nivojih. Delo sem digitalno oblikovala v programskih orodjih za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje.

Izbira tehnike digitalnega oblikovanja je pogojevala tehničnemu izgledu originalnega ovitka, pri izdelavi svojega dela sem namreč strmela k podobnosti v uporabi barv, tipografije in splošnem izgledu končnega izdelka. Neštete izrazne možnosti sodobnih spletnih in digitalnih orodij omogočajo enostavno in hitro izbiro ter preprečljivo posnemanje videza nekega dela.

Delo sem izdelovala po korakih. Sprva se posnela fotografijo sebe, pri kateri sem bila pozorna na podobnost telesne drže, ki jo drži vokalistka na originalnem ovitku, ter oblačil. Sprva sem

96 na sebi poskusila tudi oponašati način, kako je Marina na fotografiji naličena, vendar je to, ker se načeloma pretirano ne ličim, izpadlo nenaravno in pretirano. Želela sem, da delo predstavlja mene kot resnično osebo v vsej svoji naravni lepoti, zato pri nadaljnjem urejanju fotografije nisem poskušala prikriti fizičnih pomanjkljivosti svojega telesa – na posnetku lahko zelo očitno opazimo sledi telesne izčrpanosti in podočnjake. Fotografijo sem posnela kot črno belo, kar je bilo nujno za izvedbo naslednjega koraka. Fotografijo sem v urejevalniku obrezala, uredila ravnovesje barvnih kontrastov ter počistila morebitne napake oziroma šume.

Urejeno fotografijo sem nato v računalniškem programu za obdelavo fotografij Photoshop kolorirala. Sprva sem tonirala ozadje, nato telo, oblačila, lase in obraz. Na koncu sem se posvetila detajlom obraza, zasenčila sem veke in nos, obarvala ličnice, ustnice ter obrvi, zasenčila naramnice oblačila ter na barvno ploskev v ozadju dodala nekaj senc. Pri izbiri barv sem se poskušala čim bolj približati barvam fotografije na originalu, vendar nekaterih delov zaradi oblikovnih razlik – na primer drže in oblike frizure – nisem pobarvala podobno do potankosti.

Z obdelavo fotografije in izdelavo dela sem nadaljevala v programu za digitalno oblikovanje Ilustrator. Na ozadju izvirne fotografije iz platnice albuma lahko vidimo nekaj temnobarvnih madežev, ki spominjajo na sledi čopiča. Prav tako nekaj barvnih oblik svetlejše barve prekriva večinski del zgornjega levega dela fotografije. Slednje sem poskušala na svojem delu poustvariti tudi jaz, zato sem oblikovala nekaj takšnih podobnih oblik in jih primerno porazdelila po zadnji ploskvi. Teh namerno nisem oblikovala tako, da bi bile skoraj enake elementom originalnega dela, vendar sem želela le, da izražajo občutek navidezne podobnosti prostora.

Ko sem končala z obdelovanjem in s toniranjem fotografije, sem se lotila oblikovanja okvira, tipografije ter končnega videza izdelka. Okoli fotografije sem oblikovala okvir z odprtino, ki spominja na lik romba, tega pa proporcionalno in kompozicijsko prilagodila fotografiji po razmerjih izvirne likovne podobo na originalu. Okvir sem obarvala v približek roza barve iz naslovnice albuma. Na samem koncu sem se posvetila še tipografiji, torej nazivu izvajalca in albuma. Črkovne vrste nisem posebej oblikovala, vendar sem v spletni knjižnici različnih tipografij poiskala čim primernejši približek originalu, torej črkovno vrsto rokopisa za naslov albuma in črkovno vrsto v estetskem stilu osemdesetih (podolgovate, tehnično oblikovane črke) za naziv izvajalca. Tekst sem razporedila na ista mesta, kot je tega mogoče videti na platnici resničnega albuma, ter tega čim bolj približala izvirni barvi.

97 Kljub temu da sem pri oblikovanju strmela k čim očitnejši podobnosti izvirnika, se z malenkostmi nisem pretirano obremenjevala. Čeprav se zgleduje in oponaša že obstoječo delo, je unikatno in po svoje posebno.

Delo kot zaključena celota predstavlja moj avtoportret, tega nisem izpostavila le z upodobitvijo svojega portreta, temveč sem del sebe – svoje ime – izrazila tudi z naslovom oziroma nazivom izvajalca, avtorja namišljenega albuma. Ime Denis&Denis sem, ker tudi tukaj gre za osebno ime, zamenjala s svojim ter tega naslovila Petja&Petja. Naslov albuma Čuvaj se! sem, čeprav je ta v izvirno v hrvaškem jeziku, se v slovenskem bere in piše popolnoma enako in tudi pomen ostaja enak, pustila nespremenjen.

Likovno delo je vizualen spoj mojih številnih osebnih zanimanj, lastnosti in strasti – glasbe, estetike osemdesetih, grafičnega oblikovanja, priljubljenih barv in oblik. Z uporabo svoje fotografije sem originalno delo iz osemdesetih let 20. stoletja preslikava v sodoben čas in ga umestila v aktualne družbene razmere v katerih živim, obstajam in ustvarjam – hkrati pa je delo oblika likovnega potovanja v preteklost in čas glasbe novega vala, katerega del sem si zmeraj želela biti.

Celostnost podobe, naziva izvajalca Petja&Petja ter naziva albuma Čuvaj se!, upodablja portret razvijajoče se ženske in umetnice, ki se v svojem vsakdanu bori s številnimi tegobami ter ovirami odraščanja, išče svoj namen in prostor pod soncem, se čuva pred zlobnim, nerazumnim in hladnim svetom tam zunaj, varno zatočišče pa zmeraj najde v likovnem svetu barv in oblik.

Delo je opomin puncam, ženskam, deklicam in gospem vseh starosti, fizičnega izgleda, rase ter spolne orientacije, da so čudovite točno takšne, kakršne so, ne glede na to, kar jim sporoča in jih uči njihova okolica – delo opominja, da je svojo ženskost treba čuvati in ceniti.

98 3.2 PETJA KOLENKO – PETJA KOLENKO

Slika 72: Petja Kolenko – Petja Kolenko, 2020, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov, 40 x 40 cm, osebni arhiv

Odločila sem se, da izvirno idejo naslovnice debutantskega albuma Prljavog Kazališta ohranim, vendar to preoblikujem tako, da v izbiri tehnike in neposredni sporočilnosti motiva likovno delo postane avtoportret. Kakor v vsakdanjem življenju, me pri likovnem izražanju in izbiri likovnih tehnik zaznamuje nagnjenost k ponovni uporabi, recikliranju različnih odpadnih materialov ter odsluženih likovnih del. Te predelujem v različnih tehnikah, najpogosteje pa se poslužujem tehnike kolaža. Že nekaj časa se ukvarjam z reciklažo odpadnih plastičnih mas – nakupovalnih plastičnih vrečk, folij, embalaže in podobno – to pa obdelujem s posebno tehniko, ki sem jo

99 sama poimenovala reciklirani kolaž iz termično obdelanih plastičnih mas. Pojem termično pomeni, da sloje različnih plastičnih materialov, ker je ta neodporen in se ob izpostavitvi visoki temperaturi začne topiti, spajam z uporabo vročine, to pa tehnično izvajam z uporabo likalnika.

Neklasična oblika kolaža zaradi številčnosti sestave plastičnih materialov in reakcije na vročino omogoča bogat nabor izražanja različnih tekstur, vzorcev, dovršenih barvnih prehodov med sloji ter tudi reliefnih oblik.

Slika 73: Odpadni plastični materiali, osebni arhiv

Slika 74: Odpadni plastični materiali, osebni arhiv

100 Čeprav se zdi, kot da je tehnika kolaža iz odpadne plastike tehnično zahtevna, je za izdelavo potrebnih le nekaj preprostih hišnih pripomočkov: likalnik, škarje, kuhinjski prt ali odslužena brisača, papir za peko (peki papir) in različni plastični materiali. Materiale za izdelavo nabiram in dobivam od vsepovsod – recikliram različno embalažo, največkrat embalažo od hrane.

Končni spoj več različnih slojev plastičnega materiala je precej trpežen in odporen, zato iz njega lahko izdelujemo tudi različne praktične izdelke: torbice, peresnice, beležke ali unikaten nakit.

Slika 75: Prvi tehnični korak, osebni arhiv

Slika 76: Drugi tehnični korak, osebni arhiv

101 Slika 77: Končni tehnični izdelek, osebni arhiv

Ker se s tehniko recikliranega termično obdelanega kolaža pretežno ukvarjam v zadnjih letih, sem se v tej odločila izdelati tudi reprodukcijo naslovnice albuma Prljavega Kazališta. Album je med zbiralci gramofonskih plošč prava redkost, ki doseže tudi precej visoko vrednost. Na albumu je med drugim izdana in posneta pesem Sretno dijete, s katero se osebno identificiram in jo motivično-vsebinsko prepletam v svoja številna dela in likovne ideje. Pesem sem koristila kot idejno izhodišče za enega izmed svojih glasbenih kolažev (likovnih interpretacij glasbenih besedil) ter po tej naslovila tudi svoj prvi fanzin.

Slika 78: Srednješolski avtoportret, osebni arhiv

102 Moleč jezik, ki vulgarno izraža svojo neskladnost, drugačnost in nestrinjanje s pričakovanji konformistične družbe mi v misli prižene prijetne spomine mojega najstniškega uporniškega duha. Motiv naslovnice me spominja na najstniška leta in prva srečanja s punk glasbo, izgled mlade pankerice v raztrganih hlačah in majici najljubšega banda, s prebodenimi ušesi in kožni jakni, okrašeni z varnostnimi zaponkami, verigami in našitki.

Motiv naslovnice – prebodene ustnice in iztegnjen razkosan jezik, sem nadgradila tako, da sem temu dodala še en obrazni del telesa – nos. Nos sem dodala, ker sem tako lahko upodobila vizualne karakteristike svoje obraza oziroma izgleda. Nos imam namreč s pirsingi preboden na obeh straneh, za kar se mi je zdelo, da dobro dopolnjuje motiv varnostne zaponke kot oblike obraznega nakita prvih pankerjev. Idejo motiva prebodenih ustnic in razkosanega jezika sem pustila nedotaknjeno, te sem zaradi tehnično izraznih pogojev preoblikovala le stilsko. Rdečo barvo Ilićevega simbola sem zamenjala z odtenki roza barve, ki tukaj ob moji pankerski noti izraža tudi mojo dekliško ženstvenost. Ker sem delo izdelala v tehniki kolaža, je prostor motiva ustnic, jezika ter nosu izražen ploskovito z upodobitvijo jasnih prehodov med barvnimi ploskvami. Mehkih prehodov in senc kot na izvirnem delu nisem upodabljala. Podobo sem poudarila s črno konturo, ki sem jo na koncu narisala s črnim alkoholnim flomastrom. Črna obroba kontrastno poudarja in motiv izločuje z belega ozadja. Motiv sem v primerjavi z izvirnim delom nekoliko pomanjšala in ga v format kompozicijsko vpela po vertikali.

Ko sem razmišljala o tem, kako delo preoblikovati tako, da bo portretno upodabljalo mene, sem ugotovila, da ima skupina v svojem nazivu iste začetnice kot moje osebno ime. Tako je torej Prljavo Kazalište postalo Petja Kolenko.

Nova podoba reproducirane naslovnice albuma je torej moj avtoportret, ki mene kot žensko, pankerico in umetnico v neklasičnem smislu odraža s številnimi vizualnimi namigi in sredstvi.

Prva sugestija se skriva v klasični obliki portretno upodobljenega obraza, ki tukaj ne razkriva celotne podobe, vendar mene uteleša le z upodobitvijo simbola nosu in obraznega nakita.

Vsekakor pa je najočitnejše portretno sredstvo zapis mojega imena in priimka, ki podobo platnice zajame v avtoportretno celoto.

103 3.3 VSI MARŠ!

Še eno delo iz niza citatov platnic albumov jugoslovanskega novega vala je nastalo na ideji podobe ovitka kompilacije Svi marš na ples. Podobo platnice sem preslikala v sedanjost in idejo karakterizacije posamezne glasbene skupine nadgradila v predstavitev problematik sodobne družbe.

Slika 79: Vsi marš!, 2020, , kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov, 30 x 30 cm, osebni arhiv

Ilustracije nog, ki predstavljajo posamične glasbene skupine ter njim pripadajoče se modne ali glasbene stile, so zamenjale ilustracije rok. Odločila sem se za motiv rok kot kontrastnega sredstva izvirnemu motivu nog. Vsaka od upodobljenih rok pooseblja izbrano problematiko, to pa označuje znak, ki je v ilustracije rok motivično prepleten – bodisi kot simbol, predmet ali gesta. Med upodobljene ilustracije nog, ki poosebljajo družbene problematike, sem prepletla

104 dve avtoportretni upodobitvi – ti portretno prikazujeta moje telesne značilnosti in zanimanja. V kopici perečih se problematik moderne družbe 21. stoletja sem izbrala tiste, ki se mi zdijo osebno pomembne in so del mojega vrednostnega sistema. Skupni motiv dela je avtoportretna upodobitev človeških vrednot, dobrin in pravic vsakega posameznika, za katere se kot oseba in umetnica jasno in odkrito zavzemam. Če je izvirna podoba platnice albuma Svi marš na ples ilustracija modnih in glasbenih stilov alternativne kulture v času jugoslovanskega socializma, je motiv moje likovne interpretacije potret sodobne družbe, prikaz njenih negativnih razvad, dualizma, čezmernosti in izkoriščanja človeških odnosov, pravic in okolja. Delo je z motivom in obravnavo izbranih problematik preslikano v sodoben kontekst, saj se ukvarja z univerzalnimi vprašanji današnje družbe.

Delo je izdelano v tehniki termično obdelanega kolaža iz odpadne plastike. Za podlago dela nisem uporabila bele barvne ploskve, kot je delo izdelano v izvirniku, temveč sem to zamenjala s prosojnim plastičnim materialom – zaščitnim zunanjim ovitkom plošče, z uporabo katerega se dodatno sklicujem na analogni medij vinilne gramofonske plošče. Prosojnost materiala omogoča aplikacije na različne podlage in površine, ki delu pripisujejo raznolike pomene.

Podobe rok so na podlago pritrjene oziroma zašite s pomočjo šivalnega stroja.

Prva v nizu ilustracij je roka, ki z gesto dvignjenega sredinca in kazalca v obliki črke v simbolizira mir. Podoba izpostavlja vprašanje vojne in njenega kontrastnega stanja miru. Gesta prstov, ki simbolizira mir, je zaščitni znak prvega kontra kulturnega gibanja hipijev v prevratnih šestdesetih letih 20. stoletja, ti so z gibanjem za mir zasnovali koncept in idejo subkulturnih pojavov in skupin v moderni družbi – eden izmed njih je bil tudi jugoslovanski novi val.

Stisnjena pest s šopom denarja, ki ga označuje znak denarne valute euro (€), simbolizira egoizem in požrešnost potrošniške družbe 21. stoletja, hkrati pa izpostavlja pretirano individualnost, ki socialne vrednote sočloveka zamenjuje z egoizmom in s sebičnostjo peščice.

Stisnjeni pesti sledi podoba dveh rok, ki se držita. Podoba simbolizira vprašanje istospolne ljubezni in partnerstva – temo istospolne ljubezni sem poudarila z mavričnim vzorcem rokava levo upodobljene roke, mavrična zastava je namreč svetovno znani zaščitni znak LGBTQ+

gibanja za pravice istospolnih partnerjev.

Simbolu istospolne ljubezni na zgornji polovici sledi zadnja v tem nizu, ilustracija roke, ki v dlaneh drži prenosni mobilni telefon. Na ekranu mobilnika kot klasičnega simbola sodobne tehnologije je upodobljen zaščitni znak družabne spletne aplikacije Facebook; ta simbolizira dodatno plat sodobne tehnologije, tj. virtualizacijo življenja.

105 Spodnjo polovico formata zapolnjujejo tri ilustracije, srednja med njimi simbolizira najverjetneje najaktualnejšo trenutno svetovno problematiko, tj. okoljevarstveno.

Temo sem upodobila z znakom za reciklažo in ilustracijo roke, ki pobira odpadke. Dodaten pomen motivu pripisuje uporaba materiala in tehnike. Zelena in trajnostna naravnanost me zaznamuje na številnih življenjskih področjih, med drugim tudi pri umetniškem izražanju, zato je izbira okoljevarstvenega motiva del avtoportretne upodobitve treh ilustracij na spodnji polovici formata likovnega dela. Ilustracijo, ki simbolizira skrb za naravo in okolje, dopolnjujeta podobi dveh rok – na desni strani ilustracija roke s tetovažami in ilustracija roke, ki drži škarje. Tetovaže na roki so ilustracij tetovaž, ki jih nosim na svoji koži. Moje tetovaže so moji zaščitni znaki in v galeriji mojega telesa likovno opisujejo mojo življenjsko zgodbo.

Roka, ki drži škarje, simbolizira mojo ljubezen do tehnike kolaža.

Delo sem poimenovala s poslovenjeno premetanko naslova albuma Vsi marš!. Naslov sem zapisala in prepletla v kompozicijo likovnega dela, tega sem kontrastno upodobila v rokopisni tipografiji, ki je v primerjavi z izvirno strogo tipografijo veliko bolj igriva. Pomen naslova je povezan z motivi tematik, ki jih likovno delo obravnava – je svarilo vsem, ki izbranih problematik ne upoštevajo in ne spoštujejo. Nastalo delo je avtoportret motivov osebnih vrednot in likovni komentar globalnega stanja družbe. Menim, da so obravnavane problematike univerzalne teme, ki se tičejo vsakega Zemljana ne glede na spol, raso, starost, veroizpovednost in seksualno orientiranost.

106 3.4 PETJA – LOKALNA LJUBIMKA

Iztočnica za nastanek tega dela je platnica albuma Državni ljubimci prve jugoslovanske punk skupine Pankrti. Izvirno podobo platnice sem v novonastalem delu citirala z upodobitvijo podobnega osrednjega motiva, vendar to stilsko in pomensko preoblikovala tako, da je tudi to, kakor ostala likovna dela, nastala v procesu raziskovanja, avtoportret.

Slika 80: Petja – Državni ljubimci, 2020, digitalen kolaž, osebni arhiv

Oblikovanja in izdelave likovnega dela sem se lotila na podoben način, kakor pri delu Čuvaj se!. Delo sem digitalno oblikovala v programskih orodjih za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje, tehniko digitalnega oblikovanja pa sem izbrala, ker sem z likovnim delom hotela približati stilski celostnosti izvirne platnice. V celostnem izgledu likovnega dela sem se poskušala karseda pristno približati podobi originala, zato sem na ljubljanskih Žalah ob

Oblikovanja in izdelave likovnega dela sem se lotila na podoben način, kakor pri delu Čuvaj se!. Delo sem digitalno oblikovala v programskih orodjih za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje, tehniko digitalnega oblikovanja pa sem izbrala, ker sem z likovnim delom hotela približati stilski celostnosti izvirne platnice. V celostnem izgledu likovnega dela sem se poskušala karseda pristno približati podobi originala, zato sem na ljubljanskih Žalah ob