PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE, SMER LIKOVNA PEDAGOGIKA
PETJA KOLENKO
VPLIV DRUŽBENIH RAZMER NA VIZUALNO PODOBO NOVEGA VALA
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, 2021
PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE, SMER LIKOVNA PEDAGOGIKA
PETJA KOLENKO
VPLIV DRUŽBENIH RAZMER NA VIZUALNO PODOBO NOVEGA VALA THE IMPACT OF SOCIAL SITUATION ON THE VISUAL IMAGE OF THE
NEW WAVE MUSIC
MAGISTRSKO DELO
Mentorica: doc. mag. Zora Stančič Somentor: doc. dr. Robert Potočnik
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem doc. mag Zori Stančič, ki je znova sprejela vlogo mentorice in me pri raziskovalnem delu usmerjala, podpirala ter spodbujala z nasveti in idejami. Prav tako se za vso pomoč in podporo pri raziskovalnem delu iskreno zahvaljujem so-mentorju doc. dr. Robertu Potočniku. Brez njune spremljave bi moje svojevrstno magistrsko delo bilo nepopolno.
Zahvale izrekam Goranu Lisici Foxu in Etbinu Stefančiču, ki sta mi skozi pisane razgovore in izmenjavo idej naslikala ozadje motivov mojih večnih idolov ter dopustila, da preko skrivnosti podob najljubših albumov za trenutek zaživim zgodbo, ki jo sanjam že od malih nog.
Ne smem pozabiti na zahvalo Karin za lektoriranje, Roberti in Ericu za prevod, ekipi Unterhunda in Jalle Jalle ter vsem ostalim, ki so mi tokom pisanja naloge kakorkoli pomagali pri reševanju vprašanj in premagovanju tehničnih ovir.
Najlepše se želim zahvaliti svoji družini, ki me ves čas spodbuja in stoji ob strani ter vsem prijateljem, ki z zanimanjem spremljajo moj umetniški razvoj.
Hvala junakom mojih najljubših pesmi, da me, ko je potrebno osrečujejo ali tolažijo, mi bodrijo domišljijo in soustvarjajo fantazijski svet mojih likovnih del. Hvala tudi vsem, ki me vedno znova seznanjalo z novo glasbo in širijo obzorja.
''Moj život je bezveze otkad su me rodili.
Nisam tome ja kriv, nego moji roditelji!
Moj život je novi val!'' Paraf – Moj život je novi val
''Moje su nebo vezali žicom, po mome mozgu crtaju šeme.
Žele još jedno kopiju svoju da njome vrate nestalo vreme.
A ne dam svoje ja ideale, i ješču snove umesto hleba.
Ja svoju sreću nosim sa sobom, ona je parče slobodnog neba.''
Električni Orgazam – Nebo
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Petja Kolenko, rojena 31. 5. 1994, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani smeri Poučevanje: likovna pedagogika, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Vpliv družbenih razmer na vizualno podobo novega vala, izdelano pod mentorstvom doc. mag.
Zore Stančič, v celoti avtorsko delo.
V magistrskem delu so viri in literatura ustrezno navedeni, prav tako so v besedilu ustrezno navedeni avtorji.
___________________________________
(podpis študentke)
Vpliv družbenih razmer na vizualno podobo novega vala POVZETEK
Magistrska naloga raziskuje jugoslovansko družbeno in glasbeno gibanje novi val in naslovnice (platnice) gramofonskih plošč, ki so v okviru tega izšle. Delo podrobneje preučuje odnos med svojevrstno družbeno-politično situacijo bivše Jugoslavije in vizualno podobo novega vala, ugotovitve pa predstavlja na primerih izbranih likovnih oprem ter motivov albumov. Teoretični del naloge zajema definicije in opredelitve fenomena novega vala, pojasnjuje njegov pomen ter razvoj znotraj jugoslovanskega družbenega konteksta, predstavlja krajši zgodovinski pregled jugoslovanske moderne glasbe ter se osredotoča na medij gramofonske plošče, njegov razvoj in plat vizualnosti. Skozi izbrane primere naslovnic vinilnih albumov novega vala je na zgledu motivov prikazano, kako je na njihovo snovanje vplivalo družbeno stanje, v katerem so nastajali. V procesu raziskovanja sem sodelovala z dvema oblikovalcema ter akterjema scene novega vala – Goranom Lisicom Foxom ter Etbinom Stefančičem; tako skozi razlago njunih spominov predstavljam direkten vpogled v delovanje same scene ter v ozadje oblikovanja izbranih naslovnih motivov. Na koncu teoretičnega dela se predstavljam z avtoportretnimi deli, ki so nastala kot citati nekaterih predstavljenih ter osebno priljubljenih naslovnic. Raziskovalni problem naloge predstavlja recipročnost okolja in likovne podobe, zato empirični del naloge predstavlja potek ter rezultate kvalitativne raziskave, ki preiskuje odnos in vlogo pojava novega vala v okviru današnje družbe. V okviru te je bila izvedena likovna delavnica oblikovanja naslovnic glasbenih albumov, na podlagi katere preučujem, kako takšen pojav dojemajo udeleženci znotraj konteksta sodobnih družbenih razmer. Z opravljenimi intervjuji z udeleženci ugotavljam njihovo osebno mnenje, razumevanje pojava novega vala ter stališče do stanja sodobne družbe. Nastala dela iz delavnice so primerjana s predstavljenimi naslovnicami iz teoretičnega dela, izpostavljene so podobnosti ter razlike med njimi in vzporednice z vsebino odgovorov iz intervjuja.
KLJUČNE BESEDE:
Novi val, platnica, gramofonske plošče, oblikovanje, družbeno gibanje
Impact of the Social Situation on the Visual Image of the New Wave Music
ABSTRACT
This master's thesis investigates the Yugoslav music and social movement called the New Wave and gramophone record covers that were published as a part of this movement. The thesis examines in detail the relationship between the unique sociopolitical situation of the former Yugoslavia and the visual image of the New Wave. It presents the findings on the examples of selected art equipment and album motifs. The theoretical part of the thesis covers the definitions of the phenomenon of the New Wave, explains its meaning and development within the Yugoslav social context, presents a brief historical overview of Yugoslav modern music, and essentially focuses on gramophone records and their development and visual aspect. The motifs of selected examples of New Wave vinyl album covers will show how their design was influenced by the social situation in which they were created. In the research process, I personally collaborated with two participants in facilitating the New Wave scene - Goran Lisica Fox and Etbin Stefančič. From their memories, I present a direct insight into the work within the scene and the background of album art. At the end of the theoretical part, my self-portrait works are presented, which were created as quotations from some of the presented and personal favorite covers. The research problem of the thesis was the reciprocity of the environment and artistic image, so the empirical part of the thesis is the course and results of qualitative research that investigates the relationship and role of the emergence of New Wave in today's society. As a part of this, an art workshop on the design of music album covers was conducted, which helped me study how participants perceive such a phenomenon within the context of modern social conditions. I conducted short interviews with the participants, which helped me establish their personal opinions, their understanding of the phenomenon of the New Wave and their attitude to the state of modern society. I compare the resulting works from the workshop with the presented covers from the theoretical part. In the comparison, I highlighted the similarities, differences and parallels with the responses from interviews.
KEY WORDS:
New Wave, cover, gramophone records, design, social movement
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ________________________________________________________________ 1 2. TEORETIČNI DEL _____________________________________________________ 2 2.1 ZAHOD, POPUŠČANJE IDEOLOŠKEGA VIJAKA IN PUNK _______________ 2 2.2 ''MOJ ŽIVOT JE NOVI VAL'' __________________________________________ 6 2.3 ''IGRA ROCK'N'ROLL CELA JUGOSLAVIJA'' __________________________ 16 2.3.1 ''LUBLANA JE BULANA'' _______________________________________ 18 2.3.2 ''ZAGREB JE HLADAN GRAD'' ___________________________________ 21 2.3.3 ''ŽIVIM U RIJECI, U DIVNOME GRADU'' __________________________ 24 2.5.4 '' VELIKA BELA LUDNICA, GRAD BEOGRAD'' _______________________ 27 2.4 OBLAST, CENZURA IN KOMISIJA ZA ŠUND ____________________________ 29 2.5. GRAMOFONSKE PLOŠČE ____________________________________________ 33 2.5.1 PLATA, VINILKA, LONGPLEJKA, ELPEJKA IN SINGLCA ______________ 33 2.5.2 DUALIZEM VINILNEGA MEDIJA IN OVITKA ________________________ 34 2.5.3 OVITEK KOT PRIZORIŠČE DRUŽBENEGA BOJA IN ESTETIKA
GLASBENIH ŽANROV _________________________________________________ 44 2.5.4 MIRKO ILIĆ IN RAYMOND PETTIBON ______________________________ 49 2.5.6 RETRO SIMBOLIZEM IN POVRATEK ANALOGNIH MEDIJEV __________ 52 2.6 VIZUALNA PODOBA IN MOTIVI NOVEGA VALA _______________________ 56 2.6.1 PRLJAVO KAZALIŠTE ____________________________________________ 57 2.6.2 SVI MARŠ NA PLES _______________________________________________ 62 2.6.3 DRŽAVNI LJUBIMCI ______________________________________________ 70 2.6.4 LEPO JE.. ________________________________________________________ 73 2.6.5 A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO… __________________________________ 79 2.6.6 ODBRANA I POSLJEDNJI DANI ____________________________________ 88 3. NOVI VAL IN AVTOPORTRET __________________________________________ 93 3.1 PETJA&PETJA – ČUVAJ SE ___________________________________________ 93 3.2 PETJA KOLENKO – PETJA KOLENKO __________________________________ 98 3.3 VSI MARŠ! _________________________________________________________ 103 3.4 PETJA – LOKALNA LJUBIMKA _______________________________________ 106 4. EMPIRIČNI DEL ____________________________________________________ 108 4.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA, CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA __________________________________________________________ 108 4.2 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP _____________________________ 110 4.3 VZOREC ________________________________________________________ 110
4.4 RAZISKOVALNI INŠTRUMENT ____________________________________ 111 4.6 POTEK LIKOVNE DELAVNICE _____________________________________ 121 4.7 REZULTATI, INTERPRETACIJE IN UGOTOVITVE ____________________ 126 4.7.1 IZDELKI IZ DELAVNICE _________________________________________ 126 4.7.2 UGOTOVITVE ___________________________________________________ 145 4.7.3 INTERVJU ______________________________________________________ 147 4.7.3.1 POTEK IN IZVEDBA INTERVJUJA _______________________________ 147 4.7.3.3 ANALIZA ODGOVOROV ______________________________________ 150 5. ZAKLJUČEK _________________________________________________________ 157 6. LITERATURA ________________________________________________________ 159 6.2 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA ________________________________________ 161
SLIKOVNO KAZALO
Slika 1: Punk na zahodu, neznan avtor _________________________________________________ 3 Slika 2: Punk v Jugoslaviji, avtor: Jože Suhadolnik _______________________________________ 4 Slika 3: Živel punk, avtor: Janez Bogataj _______________________________________________ 5 Slika 4: Novi talas u SFRJ, avtor: Ivan Posavec __________________________________________ 6 Slika 5: Živeli Tito in živeli punk, neznan avtor _________________________________________ 11 Slika 6: Koncertno vzdušje, avtor: Miladin Jelčić Jela ____________________________________ 13 Slika 7: Generacija novega vala, avtor: Matija Praznik ___________________________________ 14 Slika 8: Koncert Idolov, avtor: Goranka Matič __________________________________________ 15 Slika 9: Pankrti, neznan avtor _______________________________________________________ 18 Slika 10: Novi Rock 82' in 83', avtorja: Kostja Gatnik in Etbin Stefančič _____________________ 19 Slika 11: Disko FV, avtor: Mirza Džumhur/Arhiv MGLC _________________________________ 19 Slika 12: Kuzle, avtor: Iztok Bončina/Dallas ___________________________________________ 19 Slika 13: Tožibabe, neznan avtor ____________________________________________________ 20 Slika 14: Niet, avtor: Janez Bogataj __________________________________________________ 20 Slika 15: Azra, avtor: Erol Čolaković Šehić ____________________________________________ 21 Slika 16: Prljavo Kazalište, avtor: Mario Krištofić _______________________________________ 22 Slika 17: Polet, neznan avtor ________________________________________________________ 23 Slika 18: Zvečka, neznan avtor ______________________________________________________ 23 Slika 19: Paraf, avtor: Feri Rumić ____________________________________________________ 24 Slika 20: Termiti, avtor: Damir Krizmanić _____________________________________________ 25 Slika 21: Denis&Denis, avtor: Bachrach&Krištofić ______________________________________ 25 Slika 22: Vim Cola, Paraf, neznan avtor _______________________________________________ 26 Slika 23: Kaos, neznan avtor ________________________________________________________ 26 Slika 24: Električni Orgazam, neznan avtor ____________________________________________ 27 Slika 25: Šarlo Akrobata, neznan avtor ________________________________________________ 28 Slika 26: Pekinška Patka, avtor: Marko Pešić ___________________________________________ 28 Slika 27: Miličniki na koncertu, avtor: Romano Grozić ___________________________________ 30 Slika 28: Plošča in ovitki, neznan avtor _______________________________________________ 34 Slika 29: Odtis plošče na ovitku, neznan avtor __________________________________________ 35 Slika 30: Zgodnji ovitki plošč, neznan avtor ____________________________________________ 36 Slika 31: Naslovnica albuma SMASH SONG HITS – Richard Rodgers and the Imperial Orchestra, 1939, avtor: Alex Steinweiss ________________________________________________________ 38 Slika 32: Barvni vinilni disk, neznan avtor _____________________________________________ 39 Slika 33: Jaz kot del sleeveface fenomena, osebni arhiv ___________________________________ 40 Slika 34: Poslušanje plošč, neznan avtor _______________________________________________ 41 Slika 35: Poslušanje in brskanje med ploščami, neznan avtor ______________________________ 42 Slika 36: Oznaka plošč mojega očeta, osebni arhiv ______________________________________ 43 Slika 37: Primer jazz ovitkov, neznan avtor ____________________________________________ 45 Slika 38: Naslovnica albuma NEVER MIND THE BOLLOCKS HERE'S THE SEX PISTOLS - Sex Pistols, 1978, avtor: Jamie Reid _____________________________________________________ 46 Slika 39: Naslovnica albuma VIS IDOLI - Idoli, 1981, avtor: Ivan Stančić ____________________ 47 Slika 40: Naslovnica albuma BIJELO DUGME - Kad bi bio bijelo dugme, 1974, avtor: Dragan S.
Stefanović ______________________________________________________________________ 47 Slika 41: Naslovnica albuma VIDEOSEX - Lacrimae Christi, avtorji: Blutnik M., Dejan Knez in Videosex _______________________________________________________________________ 47 Slika 42: Naslovnica albuma CRASS - Stations of the Crass, 1979, avtor: Crass _______________ 48
Slika 43: Koncertni plakat, avtor: Raymond Pettibon _____________________________________ 50 Slika 44: Naslovnica albuma SLIP IT IN – Black Flag, 1984, avtor: Raymond Pettibon _________ 51 Slika 45: Naslovnica albuma GOO – Sonic Youth, 1990, avtor: Raymond Pettibon _____________ 51 Slika 46: Prodajalna gramofonskih plošč, neznan avtor ___________________________________ 52 Slika 47: Naslovnica albuma PICTURE THIS/FADE AWAY AND RADIATE – Blondie, 1978, neznan avtor ____________________________________________________________________ 53 Slika 48: Sretno dijete, 2018, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov in risba, 68 x 81 cm, osebni arhiv _____________________________________________________________ 54 Slika 49: Dodirni mi kolena, 2018, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov in risba, 48 x 68 cm, osebni arhiv ______________________________________________________ 55 Slika 50: Naslovnica albuma PRLJAVO KAZALIŠTE – Prljavo Kazalište, 1979, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv _____________________________________________________________________ 57 Slika 51: Naslovnica albuma PRLJAVO KAZALIŠTE – Prljavo Kazalište, 1979, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv _____________________________________________________________________ 58 Slika 52: Logotip skupine The Rolling Stones, avtor: John Pasche __________________________ 59 Slika 53: Naslovnica albuma SVI MARŠ NA PLES – Različni izvajalci, 1980, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv _____________________________________________________________________ 62 Slika 54: Naslovnica albuma SVI MARŠ NA PLES – Različni izvajalci, 1980, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv _____________________________________________________________________ 63 Slika 55: Jura Stublić, avtorja: Bachrach&Krištofić ______________________________________ 65 Slika 56: Idoli, neznan avtor ________________________________________________________ 66 Slika 57: Čonta, Pekinška Patka, neznan avtor __________________________________________ 68 Slika 58: Naslovnica albuma DRŽAVNI LJUBIMCI – Pankrti, 1982, avtor: Simon Mlakar in Pankrti, osebni arhiv _____________________________________________________________________ 70 Slika 59: Naslovnica albuma DRŽAVNI LJUBIMCI – Pankrti, 1982, avtor: Simon Mlakar in Pankrti, osebni arhiv _____________________________________________________________________ 71 Slika 60: Naslovnica albuma LEPO JE ... – Različni izvajalci, 1982, avtor: Ediscroato - Etbin
Stefančič, osebni arhiv ____________________________________________________________ 73 Slika 61: Des - ing Ediscroato, osebni arhiv ____________________________________________ 74 Slika 62: Nalepka Schund, osebni arhiv _______________________________________________ 76 Slika 63: Naslovnica albuma LEPO JE ... – Različni izvajalci, 1982, avtor: Ediscroato - Etbin
Stefančič, osebni arhiv ____________________________________________________________ 77 Slika 64: Naslovnica albuma A DAN JE TAKO LJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv ________________________________________________________ 79 Slika 65: Vložni ovitek albuma A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtorji: Goran Lisica Fox, Jadranka Nemarnik - Čiči, Dalibor Lagin, osebni arhiv __________________________ 82 Slika 66: Vložni ovitek albuma A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtorji: Goran Lisica Fox, Jadranka Nemarnik - Čiči, Dalibor Laginja, osebni arhiv ________________________ 83 Slika 67: Naslovnica albuma A DAN JE TAKO LJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv ________________________________________________________ 86 Slika 68: Naslovnica albuma OBRANA I POSLJEDNJI DANI – Idoli, 1982, avtorji: Goranka Matič in Idoli, osebni arhiv ______________________________________________________________ 88 Slika 69: Naslovnica albuma OBRANA I POSLJEDNJI DANI – Idoli, 1982, avtorji: Goranka Matič in Idoli, osebni arhiv ______________________________________________________________ 90 Slika 70: Petja&Petja – Čuvaj se!, 2020, digitalen kolaž, osebni arhiv _______________________ 93 Slika 71: Naslovnica albuma ČUVAJ SE! – Denis&Desnis, 1984, avtorja: Bachrach & Krištofić, osebni arhiv _____________________________________________________________________ 95 Slika 72: Petja Kolenko – Petja Kolenko, 2020, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov, 40 x 40 cm, osebni arhiv _________________________________________________ 98
Slika 73: Odpadni plastični materiali, osebni arhiv _______________________________________ 99 Slika 74: Odpadni plastični materiali, osebni arhiv _______________________________________ 99 Slika 75: Prvi tehnični korak, osebni arhiv ____________________________________________ 100 Slika 76: Drugi tehnični korak, osebni arhiv ___________________________________________ 100 Slika 77: Končni tehnični izdelek, osebni arhiv ________________________________________ 101 Slika 78: Srednješolski avtoportret, osebni arhiv _______________________________________ 101 Slika 79: Vsi marš!, 2020, , kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov, 30 x 30 cm, osebni arhiv ____________________________________________________________________ 103 Slika 80: Petja – Državni ljubimci, 2020, digitalen kolaž, osebni arhiv ______________________ 106 Slika 81: Prva izvedba delavnice, 21. 12. 2019, KAK Unterhund, Ormož, osebni arhiv _________ 122 Slika 82: Druga izvedba delavnice, 30. 1. 2020, Klub Jalla Jalla, AKC Metelkova, Ljubljana, osebni arhiv __________________________________________________________________________ 123 Slika 83: Delavnica v KAK Unterhund, osebni arhiv ____________________________________ 124 Slika 84: Delavnica v klubu Jalla Jalla, osebni arhiv ____________________________________ 125 Slika 85: Izdelek 1, Marko Mehtsun, osebni arhiv ______________________________________ 126 Slika 86: Izdelek 2, Miha Mehtsun, osebni arhiv _______________________________________ 128 Slika 87: Izdelek 3, Marko Blažeka, osebni arhiv _______________________________________ 130 Slika 88: Izdelek 4, Jakob Puh, osebni arhiv ___________________________________________ 132 Slika 89: Idoli, avtor: Goranka Matić ________________________________________________ 133 Slika 90: Izdelek 5, Silvo Metelko, osebni arhiv ________________________________________ 134 Slika 91: Izdelek 6, Iva, osebni arhiv ________________________________________________ 136 Slika 92: Izdelek 7, Tita Mikulčić Mali, osebni arhiv ____________________________________ 138 Slika 93: Izdelek 8, Marko Miočić, osebni arhiv _______________________________________ 140 Slika 94: Izdelek 9, Špela, osebni arhiv ______________________________________________ 142 Slika 95: Izdelek 10, Frida, osebni arhiv ______________________________________________ 144
1 1 UVOD
Komunistično Jugoslavijo so v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali številni prelomni dogodki, zahodni vplivi so občutno preoblikovali življenjski standard jugoslovanske družbe ter bistveno posegli v ozke temelje ustaljene in svojevrstne jugoslovanske kulture. Konec sedemdesetih let so, podobno kot drugje po svetu, nakopičena neizkoriščena energija, vsesplošno nezadovoljstvo in želja po spremembi jugoslovanske mladine umetniško rezultirali v žanru punk glasbe. Ta je predstavljal upor proti ustaljenim glasbenim tokovom ter sistemu, za železno zaveso Jugoslavije pa dobil avtohtono obliko in ime – novi val. Novi val je vsebinsko in estetsko združeval dejavnike glasbe, likovne umetnosti in urbane kulture. Mnogi ga opisujejo tudi kot zvočno kuliso poslednjega jugoslovanskega obdobja (Kyaw, 2009). Novi val v Jugoslaviji ni predstavljal le glasbenega žanra, temveč celokupno družbeno gibanje, dobra mera njegovega kritičnega bistva pa se je pokazala tudi v pripadajoči vizualni materialnosti. Izvrsten pokazatelj tega so likovne opreme albumov oziroma podobe platnic gramofonskih plošč. Novi val je izoblikoval svoj vizualen jezik, ki je preko motivov ironiziral socialistične vrednote in se skliceval na stanje jugoslovanske družbe. Čas novega vala je ironično pisal umetniško najplodnejše, zadnje obdobje bivše Jugoslavije. Namen magistrske naloge je preučiti in utemeljiti vzajemnostni odnos družbeno-političnega položaja Jugoslavije in vizualnosti novega vala ter podrobneje raziskati likovno sociološko ozadje podob iz izbranih albumov gramofonskih plošč.
2 2 TEORETIČNI DEL
2.1 ZAHOD, POPUŠČANJE IDEOLOŠKEGA VIJAKA IN PUNK
Liberalizirana jugoslovanska družba se je v petdesetih letih po ideološki demokratizaciji kulturno asimilirala z moderno angloameriško kulturo: Jugoslovani so poslušali jazz, zabavno popevkarsko glasbo in rokenrol, verjeli v Tita in v samoupravljanje, pralne stroje, hladilnike, televizorje in druge postulate potrošniške družbe (Kerec in Repe, 2017). Vihravost na kulturnem in družbenem področju je v toku z mednarodnim dogajanjem v šestdesetih letih tudi v komunistično Jugoslavijo prineslo študentske demonstracije, hipije in seksualno svobodo, odklonsko vedenje ter prve zametke alternativnih gibanj. S popuščanjem političnega vijaka ter prisvajanjem zahodnjaških vrednot in vzorcev vedenja se je v jugoslovanski družbi začela potihoma množiti ideja individualizma in postopno osamosvajanje mladih izpod pritiska ideološke doktrine komunizma (Petelin, 2017). Generacije, ki so odraščale v sedemdesetih letih, so prosto uživale svobodo v oblačenju, obnašanju, spolnosti in glasbi, ki jo je izborila generacija iz šestdesetih. Uporniške kavbojke, oprijete kratke srajce ali bluze, mini krila, čevlji z debelimi podplati ali visokimi petami ter široki pasovi so postali del komercialne ponudbe v jugoslovanskih trgovinah (Kerec in Repe, 2017). Konec sedemdesetih let je Jugoslavija podlegla teži gospodarske krize. Posledice so posegle v kakovost vsakdana, na policah trgovin so izginile nekatere običajne potrebščine, kot so toaletni papir, pralni detergenti, kava, sladkor in južno sadje. Ko je leta 1980 umrl Tito, »zdravstveno stanje« Jugoslavije ni bilo dosti boljše od predsednikovega (Kerec in Repe, 2017, str. 14). V pomanjkanju Titove avtonomije je ideologija komunistične oblasti izgubljala ugled in politični pomen. V ospredje družbenih polemik so se prikradli vprašanje nacionalizma in trenja med jugoslovanskimi narodi, ki je Jugoslavijo v osemdesetih postopoma in tiho degradiralo (Repe, 2002).
Po dojemanju mlajše generacije se takrat v družbi nasploh ni dogajalo več nič za mlade vznemirljivega, dražljivega ali vrednega pozornosti. Dolgolasci že dolgo niso bili več izziv, koncerti so bili dolgočasni. Na ravni preživljanja vsakdana je vladalo mrtvilo, povprečnost in stagnacija (Repe, 2002). Protislovje med političnim programom in realnim doživljanjem situacije Jugoslovanov je postajalo vse večje in neizbežno. Državljani so zahtevali spremembe, kmalu pa so se pojavili prvi posamezniki, ki so s svojimi idejami začeli rušiti nedotakljive jugoslovanske mite (Kerec in Repe, 2017). In takrat je udarilo: Tovariši gospodje, jest vam ne verjamem (Hribar, 2002).
3 Leto 1974 se je na zahodu poslavljalo z novico o prikazni punka. Vprašanje, ali so bili začetniki bodisi londonski Sex Pistols z zelenolasim rjovečim Johhnyjem Rottenom na čelu bodisi v usnjene jakne nadeti dolgolasci The Ramones, ki so svoje triakordne kompozicije žgali po zakotnih klubih New Yorka, ni pomembno. Punk se je rodil iz besa, naperjenega proti vladavini potrošništva in politični represiji, gnusa proti konformistični družbi ter zastarelim glasbenim vrednotam. Punk si je s celostnostjo glasbe, videza in odnosa zadal rušenje tradicije, dojemanje popularne kulture pa obrnil na glavo. Romantične in lahkomiselne pesmi v punku niso obstajale, v punku sta zapovedovala le upor in kritika (Cognan, 2008).
Zahtevam po miru, seksualni in intelektualni svobodi je punk pljunil v obraz, rock glasbo slekel do jedra surovega bistva in jo naredil »nevarno«. Kljub razuzdanemu videzu in kljubovalnosti je bistvo punka bilo pošteno in celovito, kljub anarhističnemu idejnemu podtonu pa je ta postal veliki demokratizator, saj je v družbo vlival prepričanje, da svoje mišljenje lahko (glasbeno ali ne) izrazi kdor koli (Valetič, 2018).
Slika 1: Punk na zahodu, neznan avtor
4 Politične in ideološke krize osemdesetih so se še posebej zavedali mladi, ki so se vse težje identificirali s socializmom ter z idoli, ki so za njih osnovali Jugoslavijo. Socializem se je staral z generacijo, ki ga je ustvarila (Mirković, 2004). Nezadovoljni jugoslovanski »sinovi in hčere«
so kanal za izražanje nestrinjanja in dvomov o svoji prihodnosti za železno zaveso prepoznali v ideji punk glasbe, ki se je takrat kot nalašč iz zahoda z vso silo prebijala čez svinčeno steno komunizma.
»Že od otroštva smo isti, saj manjka nam volje za te vaše parole.«
Lubljanski Psi – Himna naše mladosti
Slika 2: Punk v Jugoslaviji, avtor: Jože Suhadolnik
»V našem svetu ni bilo prostora za politiko in aktivizem. V nam nepoznanem svetu so glavni dogodki in teme pogovorov bile reforme, šolske, takšne in drugačne, v našem malem vesolju pa je novica dneva bila punk« (Mirković, 2004).
5 Formalno se je punk glasba v SFRJ pojavila leta 1977. Navdahnjen z zahodnimi uporniškimi idejami je na jugoslovanskem prostoru izoblikoval svoj poseben izraz. Kakor na zahodu, je punk tudi v Jugoslaviji predstavljal upor zoper politično ideologijo in zastarele glasbene vrednote, vendar se je tukaj oblikoval v avtohtono glasbeno obliko, imenovano novi val (Kyaw, 2009).
Slika 3: Živel punk, avtor: Janez Bogataj
6 2.2 »MOJ ŽIVOT JE NOVI VAL«
Kaj je in kaj predstavlja novi val, je težko jasno definirati, v razlagi pojma pa se razlikujejo tudi opredelitve različnih avtorjev. Prvenstveno je novi val glasbeni žanr, ki temelji na slogu punka, tega pa kombinira z elementi drugih žanrov, kot so ska, reagge, funk in elektronika. Je konglomerat heterogenih glasbenih stilov (Ajduk, 2018). Pojem novi val izvira iz angleškega poimenovanja glasbenega žanra new wave.
New wave je glasbeni žanr angloameriškega izvora, ki opredeljuje širok razpon glasbenih slogov sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja. Izvira iz punk rock glasbe sedemdesetih, vendar tega nadgrajuje z novimi inštrumenti, kompleksnejšimi aranžmaji in besedili. Žanr obsega raznovrstne glasbene stile, kot so punk, rock, synth pop, art rock, post punk, dark wave in podobno, zato je tega težko natančno opredeliti. Na grobo ga lahko opišemo kot večinsko produkcijo alternativne glasbe osemdesetih.
Slika 4: Novi talas u SFRJ, avtor: Ivan Posavec
7 Čeprav je iz zgodovinskega pogleda punk nastal pred new waveom, sta oba žanra na vrhuncu popularnosti obstajala paralelno in drug drugega pomembno zaznamovala. Punkovsko gibanje je s svojim delovanjem ustvarilo primerne temelje za razvoj fenomena, kot je novi val. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi se new wave glasba pojavila kot odgovor na punk, ta pa je zaradi svoje manj razvratniške in radikalne narave bila širše družbeno sprejeta (Ajduk, 2018).
Če primerjamo motive za razvoj jugoslovanskega in angleškega punk gibanja z vidika sociokulturnega konteksta, ugotovimo, da gibanji precej razhajata. Primarna ideja punka v Veliki Britaniji izvira iz upora proti razredni ureditvi ter posledični družbeni razslojenosti, kar v jugoslovanskem kontekstu družbene ureditve ne velja in je nesmiselno. Slednje je dokaz, da je punk globalni pojav, ki se prilagaja okolju ter družbi in manifestira v lokalnih avtohtonih okoljih (Ajduk, 2018). Jugoslovanski novi val je glasbena oblika, ki se je zaradi specifičnih družbeno-političnih okvirjev svojega izvora izoblikovala v pojav, ki je segal onkraj glasbe.
Navezanost na angloameriško glasbeno sceno Božilović (2013) opredeljuje kot odločilno značilnost jugoslovanskega novega vala in pravi, da se je novi val oziroma new wave prvotno pojavil na zahodu ter se v jugoslovanskem prostoru v fenomen oblikoval iz lastnih virov glede na takratne jugoslovanske okoliščine. Gibanje je bilo tesno povezano z zahodom, vendar originalno in avtentično. Oba sta se upirala dominantni ideologiji, vendar se je ta ideologija razlikovala. Na zahodu je gibanje nasprotovalo kapitalistični potrošniški družbi, jugoslovansko gibanje pa je se upiralo socialistični ideologiji in kolektivističnim principom.
Novi val lahko opredelimo kot urbani subkulturni fenomen, pri čemer urbani odraža tesno navezanost na jugoslovanski prostor. V sociološkem smislu subkulturo definira skupina ljudi s posebnimi vzorci vedenja ter prepričanji znotraj neke dominantne kulture. Slednje je največkrat pogojeno z izbrano obliko glasbe. Urbana okolica nudi idealno ozračje za razvoj številčnih raznovrstnih življenjskih stilov, subkultur, socialnih gibanj in alternativnih oblik nazorov, ki skupaj tvorijo nujni faktor za kakršno koli družbeno spremembo (Božilović, 2013). Prvo jugoslovansko subkulturo je pod skupnim imenovalcem združila glasba novega vala, ideja tega pa je temeljila na zavračanju vrednostnega sistema večinskega dela družbe in kulture.
Karakteristike novovalovske subkulture so se odražale v stilu, slogu oblačenja, interesih ter življenjski filozofiji.
V jugoslovanskem kontekstu se za splošni žanr alternativne glasbe kraja sedemdesetih in osemdesetih let uporabljata obe poimenovanji, punk in novi val oziroma novi talas v srbščini.
Pojava sta medsebojno tesno prepletena in je njune meje težko določiti, zato bom, ker menim,
8 da pojem novi val primerneje opredeli širšo kulturno sceno Jugoslavije tistega časa, uporabljala ta termin. Če posplošim, je v kontekstu drugačnosti idej novi val punk in punk novi val. Pojav novega vala osebno dojemam kot val novih kreativnih priložnosti, ki ga je sprožila energija nakopičenosti negotovosti in nezadovoljstva, drznosti in želje po drugačnosti drugače razmišljajoče mladine. Rodil se je nov glasbeni izraz, ki se je na jugoslovanskem prostoru manifestiral na mnogih področjih urbane kulture.
Prica (1990) pravi, da je novi val termin, ki ga je skovala domača rock kritika, da bi z njim poimenovala splošno kreativno obdobje jugoslovanske glasbeno-scenske produkcije s konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let, ki ga je sprožila britanska ter ameriška punk in new wave scena. Pojem torej zajema raznovrstne subkulturne in alternativne umetniške forme izražanja ter označuje estetiko in duh nekega obdobja. Prica nadaljuje, da se je tako skupek drugače heterogenih izraznih oblik znašel pod skupnim imenovalnikom, v tega pa prištevamo umetniške projekte, kot je recimo slovenski umetniški kolektiv NSK, underground strip, obskurne punk koncerte, hite domače pop glasbe, dizajn ovitkov gramofonskih plošč, rock in koncertne fotografije, bedže in modo, grafite, fanzine in takrat zelo pomemben mladinski tisk.
Božilović (2013) novovalovsko glasbo primerja z filmskim gibanjem francoski novi val (La Nouvelle Vague). Trdi, da vse, kar predstavlja novi val v filmu, predstavlja novi val v glasbi.
Francoski novi val velja za eno najvplivnejših evropskih filmskih gibanj 20. stoletja in je za umetnost filma pomemben kot nadrealizem ali kubizem za slikarstvo. Božilović (2013) kot skupne značilnosti novega vala v filmu in v glasbi izpostavlja nevsakdanjost idej, eksperimentiranje z estetiko ter odprto tematiziranje in kritiziranje moderne družbe in njene zastarele tradicije. Novi val opredeljuje (prav tam) kot novo kulturno gibanje, ki je redefiniralo osnovne vrednote jugoslovanske družbe in se odprto soočalo s pomanjkljivostmi socialističnega sistema. Pravi, da je fenomen novega vala premaknil meje urbane kulture tako kot nobena subkultura prej ali potem in zato postal način identifikacije celotne generacije, bodisi skozi glasbo in način oblačenja bodisi likovno umetnost ali življenjsko filozofijo.
Kot glasbeno zvrst Božilović (2013) opredeli novi val kot alternativno obliko glasbe masovno popularni nekreativni glasbi, ki se od žanrskih predhodnikov razlikuje v družbeno angažiranih besedil in eksperimentalnem glasbenem izrazu.
»Takrat so se v podzemnih rovih, podstrešjih in podnajemniških stanovanjih naenkrat pojavili vsi – striparji, avantgardni igralci, glasbeniki, ki niso obvladali več kot dva ali tri akorde, nadobudni študentje, ki so čez noč postali novinarji in fotografi – ter ustvarili mikrokozmos
9 zanimanj po lastni meri. Večina njih je v tem obdobju dosegla svoj kreativni vrhunec, le redki so kasneje še ustvarjali dela takšnega kalibra. Tu talent pravzaprav ni bil pomemben, začelo se je zaradi potrebe po oblikovanju sveta po merilih lastne inteligence, ki nikakor več ni priznavala otopelosti pozne faze socializma. Splet okoliščin je nagnal tiste najobčutljivejše med nami, da se izrazijo v tem, v čemer znajo in ustvarijo naše novo duhovno igrišče« (Mirković, 2004).
»Punk (novi val) je predvsem želel širiti javni prostor, omogočiti svobodnejše delovanje in izražanje drugačnosti zunaj uradnih institucij« (Repe, 2002, str. 59).
Definicije in opredelitve o enovitosti punka ter novega vala se od avtorja do avtorja razlikujejo.
Vsekakor se večina njih strinja, da je novi val iz glasbenega sveta prerasel v enega najpomembnejših kulturnih in estetskih fenomenov, ki je zaznamoval celotno generacijo.
Avtorji raznoliko navajajo tudi časovni okvir obstoja novega vala in v okvir novovalovske glasbe uvrščajo različne protagoniste in glasbene skupine. Osebno kot konec obdobja novovalovske glasbe razumem razpad države Jugoslavije ravno zato, ker se je ta primarno pojavila kot odziv na jugoslovansko politično ideologijo in se s spodbijanjem socialističnih vrednot ohranjala. Tako je torej s padcem jugoslovanskega socializma in državnih meja leta 1991 v pozabo izginila tudi skupna novovalovska scena. Alternativna glasbena scena se je v različnih žanrskih in stilskih odvodih razvijala tudi v desetletjih po razpadu države, ideje novega vala ter družbenih preobratov osemdesetih pa še danes pomembno sooblikujejo sliko in zvok glasbene produkcije v bivšem jugoslovanskem prostoru.
Za razumevanje jugoslovanske novovalovske scene moramo upoštevati družbeno-politični kontekst, v katerem se je razvila, za njen razvoj pa obstajajo številni razlogi – nekateri so opredeljeni v predhodnih poglavjih.
»Kakvo je društvo, takva je i muzika.
Muzika nemože da se gleda van konteksta društva.«
Branimir Đoni Štulić
Jugoslovanska družba je temeljila na kolektivni identiteti, ta pa se je manifestirala skozi duh bratstva in edinstva. Kolektivistični nauk je določal skupno usodo naroda in zapostavljal želje posameznika. S smrtjo predsednika Tita, ki je med jugoslovanski narodi poosebljal skupno vez, ter z napredovanjem krize so socialistične vrednote začele izgubljati svojo veljavo. Konflikt identitete je predstavljal pomemben motiv za razvoj fenomena novega vala. Novovalovska generacija je nasprotovala želenemu socialističnemu duhu bratstva in politiki populizma ter zagovarjala oblikovanje lastne identitete. Revolt proti kolektivizmu je izražala z
10 izpostavljanjem svojega jaza in z razvijanjem kritičnega pogleda na vse, kar jo je obkrožalo.
Skupna identiteta jugoslovanske mladine je postala glasba, ki je pomenila priložnost biti drugačen (Božilović, 2013).
»Mali čovek želi preko crte, preko crte želi ali ne sme.
Njega guše propisane norme, preko crte njegovo je mesto.«
Šarlo Akrobata – Mali čovek
Zahteve po individualizmu in svojem lastnem izrazu so sovpadale tudi s konfliktom generacij in vse težji identifikaciji s socialističnimi idoli starejše generacije. Državno pripadnost so v osemdesetih letih politični veljaki poskušali načrtno privzgojiti z uvedbo marksističnih predmetov v šolski sistem (Petelin, 2017). Ker je vsakdan jugoslovanske mladine bil prežet z načrtnim požiranjem socialistične ideologije v šolskih klopeh, so se prisvojitvi te začeli še bolj upirati.
»Ja sam odrastao, uz ratne filmove u boji.
Uz česte tučnjave u školi, uz narodne pjesme pune boli.
Ja sam stvarno sretno dijete.«
Prljavo Kazalište – Sretno dijete
Takšen položaj jugoslovanske družbe dobro opiše tudi odstavek iz prispevka dr. Toneta Hribarja v zborniku Punk je bil prej (2002): »Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja so prišli svinčeni, sivi težki časi /… / tedaj je udarilo: 'Tovariši gospodje jest vam ne verjamem'. Tovariši so bili šokirani, saj so bili prepričani, da jim ni mogoče ne verjeti. Vedeli so za potek zgodovine, vedeli so, kaj je najbolje za jugoslovanski narod, usmerjeno izobraževanje je potekalo po začrtani poti, stavk ni bilo, vsi so pritrjevali in kimali, vse več ljudi je vstopalo v Zvezo komunistov, niti poskusov kakega proti glasu ni bilo. Zdaj pa tole«.
»Tovariši gospodje jest vam ne verjamem.
Ne verjamem državi, ki vas je rodila, vsaka država je pač tolko kriva.
Preveč skačete v besedo, preveč rožljate z orožjem, preveč je vode v vinu, občutek je že zdavnaj zginu.
Včasih hočem risat, včasih hočem pisat.
Včasih hočem pet, vedno me morte zatret.«
Pankrti – Tovariši gospodje jest vam ne verjamem
Pojav novega vala je v Jugoslaviji predstavljal direktno refleksijo stanja v družbi.
Novovalovska generacija je svoje nestrinjanje z vrednotami, s pričakovanji in pritiski starejših
11 generacij izražali skozi besedila svojih pesmi, s pojavnostjo na koncertnih odrih, z izgledom in modo, z naslovnicami plošč, videospoti, plakati in tako dalje. V vse kanale izražanja, od glasbenega do likovnega, so uvedli dobro mero ironije, prikritih metafor in aluzij svojega pogleda na socialne ideje jugoslovanske družbe (Božilović, 2013).
»Neč ne vemo, neč ne znamo, nočmo pomagat, nismo za nobeno rabo.
Res je, da nismo ravno po JUS-u, saj šibamo pesmi le po svojem okusu.
Saj mi smo tisti, mi iz prazne generacije.
Vsi smo si isti, mi iz prazne generacije.
Same laži govorijo o nas, presojajo nas le po dolžini las.
A kaj me briga, kaj ti starci pravijo o meni, ukvarjajo naj se rajši s svojimi problemi!«
Kuzle – Prazna generacija
Slika 5: Živeli Tito in živeli punk, neznan avtor
Novovalovski avtorji so v svojih besedilih večkrat uporabili jugoslovanske politične parole, te predrugačili ali popačili, s tem pa metaforično izpostavljali nestrinjanje in njihovo ideološko zastarelost (Kyaw, 2009).
12 Pomemben dejavnik, ki je krojil nastanek novovalovske scene, je tudi takrat popularna glasbena scena, o kateri sem pisala že v predhodnem poglavju. Angloameriški punk in jugoslovanski novi val sta predstavljala alternativo ustaljenim glasbenim rokenrol tokovom, ki postajali dolgočasni in nezanimivi. V Jugoslaviji je novi val predstavljal upor proti prisiljeni uglajenosti zabavne ter popularne glasbe, še zlasti pa je ta zavračal oblike domače glasbe, ki so bile sistemsko in tradicionalno podvržene jugoslovanski tradiciji (Valetič, 2018). Za glasbenike novega vala so glasbene sposobnosti in talent bile drugotnega pomena, najpomembnejša je bila ideja.
»Došlo je vrijeme, norme da se ruše, misli su nam trule, pravila nam gnjila.
Savršeni moto, svemočnih debila, guše nas kravate robova za plate.
Naivno mislimo mijenjat ćemo svijet, bolje od nas vidi i onaj ko je slijep.
Pomaci su sitni, promjene su male od društvenih problema mi tek zbijamo šale.«
Mrtvi Kanal – Smiješna deca
Darko Glavan, hrvaški likovni in glasbeni kritik, je v zborniku Almanah novog talasa (1983) zapisal: »Domači punk in novi val sta primera prvega pravega sodobnega jugoslovaskega rokenrola. Rock je pri nas obstajal že pred punkerji in novovalovci, vendar na glasbeni sceni do takrat ni bilo moč zaznati takšnega navdušenja in atmosfere ter najpomembnejše, tolikega priliva kvalitete.«
»Kasno je za hard rock, umorni su Gillan i Plant,
ubila ih velika lova, sveža krv je novi val.
Bolje da nosim kratku kosu, i slušam taj zvuk.«
Pekinška Patka – Bolje da nosim kratku kosu
Srđan Gojković Gile, vokalist in kitarist vodilne novovalovske skupine Električni Orgazam, je podal: »Bijelo Dugme in Ribljo Čorbo smo dojemali kot podeželske, primitivne skupine. Na njih smo gledali na način, kot so Sex Pistols videli bande Yes ali Genesis. Bili smo mladi punkerji in bistvo naše filozofije je bilo, da je vse, kar je obstajalo pred nami, bilo totalno 'sranje'
13 ter da se je glasbena zgodovina začela z nami. Kar seveda danes ne drži, vendar je za nas takrat to veljalo. Ta preprosta podeželska miselnost in energija, ki so jo posedovali bandi kot Bijelo Dugme in Riblja Čorba, je bila ključnega pomena za njihov uspeh« (Po Božilović, 2013, str.
74).
Pomembno je izpostaviti, da novi val ne bi obstajal, vsaj ne v takšni obširni obliki, če skupine kot recimo Bijelo Dugme ne bi za tega ustvarile primernih temeljev. Tu je posebej nujno omeniti pomen skupine Buldožer, ki je s svojimi nekonvencionalnimi idejami dobesedno pripravila teren za razvoj novega vala. Rock je za pripadnike gibanja novega vala bil že čisto vsakdanja ideja, že obstoječi medij, ki so ga prilagodili svojim potrebam in dojemanju okolice.
Zgodovinska vloga novovalovcev leži v dejstvu, da so ti glasbo približali in vpletli v vsakodnevno družbeno dogajanje. Skupina Bijelo dugme je takrat v Jugoslaviji še vedno predstavljala glasbeni eksces, ki so mu sledile množice, medtem ko sta punk in novi val predstavljala vsakodnevno prakso jugoslovanskega mestnega omladinca. Obisk koncerta ni več pomenil dolgo pričakovanega srečanja z nedostopnim rock idolom na velikem odru, temveč tedenski obisk lokalnega rokerskega kluba, motiviran z željo po druženju z vrstniki, spoznavanju nove glasbe in skupnih doživetij glasbene scene. S pojavom novih koncertnih prostorov (rock klubov) so scenske manifestacije velikih koncertov v prireditvenih halah zamenjali pristni rokenrol atributi – neposredni kontakt publike ter glasbenikov v natrpanih in zadimljenih prostorih ter energija povezanosti. Koncerte 'Dugmeta' je publika le spremljala in poslušala, na novovalovskih koncertih pa prepevala in aktivno sodelovala (Glavan, 1983).
Slika 6: Koncertno vzdušje, avtor: Miladin Jelčić Jela
14
»Novi val je bila moderna, urbana stvar, v kateri ni bilo prostora za brke (referenca na brke in frizuro Željka Bebka), njihovo mesto je bilo na podeželju. Namesto hipijevskih frizur in brkov je novi val prinesel kratke frizure, razkuštrane kot po 'udaru elektrike', usnjene jakne in sakoje, nakičene z našitki in varnostnimi zaponkami, ozke kavbojke ter teniske. Tudi ta stil je doživel mnogotere preobrazbe in oblike, kar je sovpadalo z idejo individualizma, svobode izražanja in razbijanjem norm. To je v modo vrnilo nekaj klasične rokenrol ikonografije« (Ivačković, 2013, str. 239).
Simbolni videz glasbenikov in publike je del skupne estetike, ki odraža pripadnost neki subkulturi. Videz, stil in vedenje glasbenikov novega vala so bili enako izzivalni kot sporočila in ideje njihovih pesmi, kar se je odražalo v celostni pojavi od stila oblačenja, frizure, izražanja in nastopanja na odrom ali pod njim. Nebrzdano poskakovanje po odru, besno tuljenje v mikrofon, spakovanje, kostumi in šminka so bili del koncertnega performansa številnih skupin, ki so s svojo celostno pojavo brisali meje med glasbo, umetnostjo in teatrom (Kyaw, 2009).
Slika 7: Generacija novega vala, avtor: Matija Praznik
15 Pomembno je poudariti, da provokacije novovalovske mladine nikoli niso bile politične ali vojaške v smislu rušenja integritete države, so pa odkrito izpostavljale probleme ter družbeno politična vprašanja, ki so temelje te potihoma izpodjedale. Primarna ideja novega vala je vedno bila le glasba (Božilovič, 2013). V nekem smislu bi lahko trdili, da je novovalovsko gibanje nastopilo kot glasnik ali indikator prihodnosti države. Nekateri problemi in teme, ki so jih v svojih delih izpostavljali pripadniki scene, so kasneje postali glavno idejno vodilo osamosvojitvenih programov socialističnih republik Slovenije in Hrvaške.
Večina pripadnikov scene so bili posamezniki iz urbanih mestnih središč, mladi intelektualci, zmožni zaznanja pomanjkljivosti in nesmislov jugoslovanske družbeno-politične ideologije. Ti so odrasli v generacijo, ki še danes aktivno in odločilno deluje na širši kulturno-umetniški, filmski, glasbeni ter politični sceni držav nekdanje skupne države.
Slika 8: Koncert Idolov, avtor: Goranka Matič
»Ta duhovni prostor, zaznamovan z glasbo in branjen s pogledom na svet, je lahko nastal samo v Jugoslaviji in samo takrat, ko je nastal. S stvarno, matično državo je imel ohlapen, enosmeren odnos: uporabljal je tisto, kar mu je koristilo (denar, skupni kulturni trg, medije, mladinsko infrastrukturo), se rogal tistemu, kar je imel za zastarelo in smešno (komunizem, politika, birokracija, militarizem) in, v nekem klasičnem smislu, pokazal zelo malo zanimanja za jugoslovanski patriotizem« (Perković, 2018, str. 37).
16 2.3 »IGRA ROCK'N'ROLL CELA JUGOSLAVIJA«
Odnos med glasbo in prostorom je vzajemen. Glasba soustvarja zgodbo nekega kraja, mesto in njegove posebnosti pa narekujeta, kakšen stil glasbe bo tam nastal ter kakšno bo njegovo sporočilo. Interakcija med njima vpliva na oblikovanje skupne identitete. Glasba je izraz avtorjevega bivanja v določenem okolju, ki vpliva na njegove ideje, (ne)zadovoljstvo, želje in kreativni izraz. Na prvi pogled prikriti vplivi okolice se v glasbi (melodiji in besedilih) kažejo na mnogih ravneh (Ajduk, 2018).
»Prazne ulice, grad i smeće.
Nema druge sudbine prljavije i veće.«
Termiti – Prljava sudbina
Raznolikost in pestrost jugoslovanske novovalovske scene je moč najpodrobneje predstaviti skozi prikaz značilnosti in posebnosti glasbenih scen v posameznih republikah. Skupno sceno novega vala so predstavljale individualne scene v večjih republiških mestih – v Ljubljani, Zagrebu, Rijeki, Beogradu, Novemu Sadu, Sarajevu in drugod. Posamezne scene so bile med seboj povezane in kot pravi Natalija Kyaw (2009), je govora o tesno omreženi in interaktivni sceni.
Za obstoj glasbene scene v določenem okolju so pomembni izvajalci, založbe, klubi, prodajalne plošč in koncertni prostori, zlasti pa zanimanje in sodelovanje publike. O glasbeni sceni lahko govorimo tudi kot obliki socialne aktivnosti med glasbeniki in publiko (Ajduk, 2018).
Ključno vlogo pri popularizaciji, razmahu in širjenju idej novega vala so odigrale mladinske institucije in mediji. Te so z organizacijo koncertov, nudenjem prostorov za vaje mladih skupin, koncertnimi reportažami in širjenjem glasu o novem stilu glasbe, ideje novega vala integrirale v vsakdanje družbene strukture. S pomočjo mladinskih časnikov in glasbenih magazinov je mladina bila nenehno informirana o novostih lokalnih in glasbenih scen v drugih jugoslovanskih mestih in je dogajanju tako lažje sledila. Skupna novovalovska kultura je regije povezovala ne glede na jezik, etično ali religiozno pripadnost. Bratstvo in edinstvo je med mladimi živelo v glasbi, z obiski koncertov in prijateljevanjem s pripadniki iste scene iz drugih republik (Kyaw, 2009).
17 Povezanost in podobnost individualnih mestnih glasbenih scen se kaže predvsem v motivih in izpostavljeni problematiki v glasbenih besedilih. Darko Glavan (1983) je v svojem prispevku v zborniku Almanah novog talasa izpostavil naslednje najznačilnejše karakteristike:
regionalizem, analiza in ironiziranje vsakdana, generacijski problemi najstnikov in mlajših dvajsetletnikov, emocionalni ter temni nadrealizem. Analizo in ironiziranje vsakdana predstavljajo motivi oziroma dileme, izvzete iz neposredne okolice tekstopiscev – odraščanje in otroštvo, razhajanje življenjskih poti in prijateljstev, odhod na služenje vojaškega roka – odločilne življenjske spremembe v družbi, ki za otroško sanjarjenje o uspehu nima razumevanja. Avtor posebej izpostavi karakteristiko regionalizma, ki jo enostavno lahko opišemo kot motiv domačega mesta. Motiv mesta in življenjskega vsakdana sta med seboj povezana, saj drug drugega pogojujeta. Urbano okolje ulic, parkov, otroških igrišč, tovarn stanovanjskih stavb je avtorjem nudilo neizčrpen vir idej in motivov, hkrati pa predstavljalo njihovo kreativno zatočišče (Božilović, 2013). Kako so jugoslovanska mesta zaznamovala novi val, bom v nadaljevanju predstavila na primeru konkretnih besedil izbranih skladb.
Kljub interaktivnosti so se posamezne scene med seboj tudi razlikovale, razhajanja pa je moč opaziti tudi med individualnimi scenami posameznih mest iste republike (Reka in Zagreb).
Glavan (1983) zaključuje, da je raznolikost karakteristik punkovskih in novovalovskih skladb dokaz vitalnosti, demokratičnosti in atraktivnosti prvega množičnega jugoslovanskega rock gibanja. K veljavi in silnemu vplivu novovalovske scene je prispevalo vsako posamično mesto, skupina, izdana plošča, mladinska ali glasbena revija, festival, koncertni klub, radijska postaja, fanzin ali grafit.
Da pa potenciala jugoslovanske novovalovske scene ni prepoznala le domača publika, dokazuje dejstvo, da se je o tej že na samem začetku govorilo in pisalo v tujih medijih. Razvoj in novosti iz širše jugoslovanske alternativne scene so z zanimanjem spremljale revije, kot so New Musical Express in Melody Maker, prvi singl slovenskih Pankrtov pa je v teh prejemal odlične recenzije, tega je v živo v svoji emisiji na britanskem BBC Radio zavrtel tudi slavni radijski voditelj John Peel. Prva mala plošča Pankrtov je bila izdana le v 2.000 primerkih, dobrih 200 kopij naj bi bilo prodanih tudi v Ameriki. Legenda pravi, da naj bi lastnik enega od redkih primerkov albuma bil tudi pevec legendarne ameriške punk skupine Dead Kennedys, Jello Biaffra (Janjatović, 2006).
18 2.3.1 »LUBLANA JE BULANA«
»Lublana ma pet občin, največja je Šiška, pol je Center, pol so Moste.
Lublana je bulana! Lublana je bulana!
Na Viču so še kmetje, v Mostah so delavci.
Kmetje delajo na polju, delavci v tovarnah.
Lublana je bulana! Lublana je bulana!
Lublana ma živalski vrt, Lublana ma včas cirkus.
Živalski vrt je zmeri, če ni cirkusa je dolgcajt.
Lublana je bulana! Lublana je bulana!«
Pankrti – Lublana je bulana
Pomembna obeležja alternativne scene novega vala v Ljubljani so: neodvisna alternativna radijska postaja Radio Študent, osrednji festivalska manifestacija Novi Rock, protagonist, promotor in producent Igor Vidmar, kulturno umetniški center ŠKUC, osrednje zbirališče alternativne scene Disko FV in njen založniški podaljšek Založba FV, časnik Mladina ter glasbene skupine Pankrti, prvi punk band in koncert izza železne zavese leta 1977, Borghesia, Kuzle, Berlinski Zid, III. Kategorija, Tožibabe, Otroci Socializma, Via Ofenziva, UBR, Šund, Buldogi, Grupa 92, Indust Bag, O!Kult, Gnile Duše, Niet, Lublanski Psi, Čao Pičke, Kuga, Odpadki civilizacije, Epidemija, med katerimi velja zaradi njihove pojavnosti in popularnosti posebej izpostaviti tudi trboveljske Laibach in ljubljanske Videosex.
Slika 9: Pankrti, neznan avtor
19 Slika 10: Novi Rock 82' in 83', avtorja: Kostja Gatnik in Etbin Stefančič
Slika 11: Disko FV, avtor: Mirza Džumhur/Arhiv MGLC
Slika 12: Kuzle, avtor: Iztok Bončina/Dallas
20 Slika 13: Tožibabe, neznan avtor
Slika 14: Niet, avtor: Janez Bogataj
21 2.3.2 »ZAGREB JE HLADAN GRAD«
»Zagreb je hladan grad, svi smo izašli van.
Asfalt je vruć u sunčano popodne, a Zagreb je, ipak, hladan grad.
Mi smo njegovi stanovnici i ima nas oko milion.
Stojimo u gomilama, grijemo se tijelima, tijela su tako topla.
Hiljadu kola na ulici, na ulici stotinu kafea, u svakom kafeu stotinu ljudi i sto ruku sa sto ćasa.
Usta žele da se smiju, ljudi žele da se zagriju i zaborave da je Zagreb hladan grad.«
Film – Zagreb je hladan grad
Slika 15: Azra, avtor: Erol Čolaković Šehić
Pomembna obeležja alternativne scene novega vala v Zagrebu so mladinska organizacija Studentski Centar, tednik Polet – »besedila člankov so bila pisana v jeziku ulice, polna psovk in žargonskih izrazov, kar je bilo za nas posebej pomembno, saj je zaradi tega ideja revije 'dišala po prepovedanem sadežu'« (Mirković, 2004, str. 48), ki ni bil le medijski odsev dogajanja, temveč aktivni del scene, njen generator in snovalec, zbirališče pred slaščičarno Zvečko, ki se je naključno izkazalo kot bistven dejavnik pri sooblikovanju alternativne scene – »povezanost družbe izpred Zvečke je bila večplastna, tam si v ljudeh in njihovih zgodbah našel inspiracijo za pesmi, podporo in nove ideje, nekoga, ki bo pel spremljevalne vokale, natisnil plakate za
22 koncert, poziral za fotografijo ali oblikoval naslovnico novega albuma« (Mirković, 2004).
»Mislim, da so največji posli v rokenrolu sklenili pred Zvečko, v času pred mobilnimi telefoni, e-pošto in računalniki je to bila naša glavna pisarna« (Mirko Ilić, po Mirković, 2004, str. 59), nočni klub in koncertno prizorišče Kulišić ter glasbene skupine Azra (na vlogo katere je pomembno vplival prvi punk koncert Pankrtov v SC: »To je bil totalni šok! Prišli so v beli srajcah, z črnimi kravatami in rdečimi trakovi zavezanimi okoli rok. Izgledali so kot slovenski birokratje. Takrat pa se je, kot v filmskih katastrofah, proti nam začel širiti zid hrupa. Vsi v dvorani so ostali brez besed« (Mirko Ilić po Mirkovič, 2004, str. 28), Prljavo Kazalište, Film, Haustor, Boa, Patrola, Aerodrom, Animatori in drugi.
»Brijem bradu, brkove da ličim na Pankrte.
Još da imam Fendera, vidio bih svirke.
Ni bendovi nisu više kao što su bili.
Moj se amaterski priprema da svira.«
Azra – Balkan
Slika 16: Prljavo Kazalište, avtor: Mario Krištofić
23 Slika 17: Polet, neznan avtor
Slika 18: Zvečka, neznan avtor
24 2.3.3 »ŽIVIM U RIJECI, U DIVNOME GRADU«
»Živim u Rijeci, u divnome gradu.
Živim u rupi, najvećoj u Jugi.
Šminkerica, kurvi, pijanica, pedera, frikova i punkera pun je grad.
Rijeka boluje, Rijeka je zaražena.
Zarazila je šminka, zarazio je Trst.
Cipelice, košuljice, odijela, čizmice, made in Italy and made in France.«
Paraf – Rijeka
Pomembna obeležja alternativne scene novega vala v Reki so: družbeno središče klub Palach, mladinski časnik Val ter glasbene skupne Paraf – Termiti, Denis&Denis, Kaos, Mrtvi Kanal, Istočni izlaz, Cacadou Look, Ogledala, Fit, Xienia, Grč, Laufer, Grad, Protest, En Face in mnoge druge.
Slika 19: Paraf, avtor: Feri Rumić
25 Slika 20: Termiti, avtor: Damir Krizmanić
Slika 21: Denis&Denis, avtor: Bachrach&Krištofić
26 Slika 22: Vim Cola, Paraf, neznan avtor
Slika 23: Kaos, neznan avtor
27 2.5.4 »VELIKA BELA LUDNICA, GRAD BEOGRAD«
»Veliki, beli grad sa dve reke pod nogama.
Velika, bela ludnica s velikim, belim ljudima.
To je moj grad.
Veliki, sivi grad.
Ludaci i narkomani siledzije, naučnici
Veliki, sivi grad.
Grad, grad Beograd.«
Bezobrazno zeleno – Beograd
Pomembna obeležja alternativne scene novega vala v Beogradu so: družabno–kulturno in koncertno prizorišče Klub Akademija, glasbena revija Đuboks, glasbeni kompilaciji Paket Aranžman in Artistička Radna Akcija ter glasbene skupine Idoli, Električni Orgazam, Šarlo Akrobata, Zana, Radnička Kontrola, Bezobrazno Zeleno, Profili Profili, Via Talas, Urbana Gerila, U Škripcu, Defektno Efektni, Pasta ZZ, Petar i Zli Vuci, TV Moroni. Bulevar, Doktor Spira i ljudska bića, Grupa I, Kozmetika, Laki Pingvini, Piloti, Propaganda ter Slađana Milošević. Ob boku beograjski se je razvijala enako močna in pestra glasbena scena v Novem Sadu, ki so jo zaznamovale glasbene skupine Pekinška Patka, Boye, Čista Proza, Kontraritam, La Strada, Luna, Laboratorija Zvuka in Obojeni Program.
Slika 24: Električni Orgazam, neznan avtor
28 Slika 25: Šarlo Akrobata, neznan avtor
Slika 26: Pekinška Patka, avtor: Marko Pešić
29 2.4 OBLAST, CENZURA IN KOMISIJA ZA ŠUND
Provokativnost idej, izgleda, besedil, razmišljanja in vedenja pripadnikov gibanja novega vala sta jugoslovanska družba in oblast (na začetku) dojemali kot sporno, protiideološko in nevarno za kolektivistične ideje, kar je nekaterim protagonistom nakopalo kar nekaj težav. Oblast je glasbi in drugim izraznim oblikam novega vala nasprotovala z nadzorom posameznikov, ostro kritiko in izvajanjem stroge cenzure glasbenih izdaj, posebej besedil glasbenih del.
Cenzurni nadzor na glasbeni izdajami so izvajale tako imenovane državne komisije za šund, osnovane na Državnem sekretariatu za kulturo, šport in izobraževanje. Takšno komisijo je imela vsaka jugoslovanska republika oziroma diskografska založba, razlikovale pa so se glede na postavljene standarde in označevanje neprimernega, zaradi česar je zajetno število glasbenih skupin novega vala svoje albume posnelo v drugih republikah. Pred izdajo glasbenega albuma je komisija za album podrobno preučila in iskala morebitne neprimerne, zmotne ali nekvalitetne politične, ideološke ali moralne elemente. Zanimivo je, da so se komisije večinoma osredotočale le na vsebino glasbenih besedil, saj so te pesmim pripisovale politični značaj ter manj na vizualni material albuma (več v nadaljevanju).
Izbrana dela, ki jih je komisija smatrala kot nekvalitetne in neprimerne, so bila označena kot šund – delo brez umetniške vrednosti, hkrati pa so bila dodatno obdavčena z dodatnim 20-%
davkom za dodatno vrednost. Etiketa šunda je pomenila, da se je album na jugoslovanskem trgu prodajal po višji ceni kot večina ostalih albumov in je bilo zato težje zaslužiti s prodajo albumov. Takšni albumi so v prodajalnah gramofonskih plošč bili odmaknjeni ali celo prikriti od ostalih prodajnih eksponatov (Kyaw, 2009).
Zvonim Golob, predsednik hrvaške komisije za šund je o albumih, označenih kot šund, podal:
»… in vse to v bran nečesa, kar obrambe niti ni vredno: zbegane, diletantsko odpete in odigrane plošče, s pseudorevolucionarnim, vulgarnimi in nezrelimi teksti, sumljivimi idejami in pavšalnimi idejami, ki ne verjamejo v nikakršno perspektivo. Plošče, ki s težnjami za boljšim, perspektivnejšim in popolnejših negativno proglašajo korupcijo in laž kot politiko našega društva, z uporabo praznih fraz in parol« (Polet, 17. 10. 1979, po Mirković, 2004).
Nekateri uredniki državnih produkcijskih hiš so dokaj hitro dognali principe delovanja in standarde sprejemljivosti komisije za šund ter med glasbeniki, da bi preprečili obdavčenje, začeli izvajati samocenzuro. Neustrezne dele besedil so glasbeniki, pod burnim očesom urednikov, večkrat spreminjali in dopolnjevali na samem mestu snemanja albuma, tako da je
30 velika večina teksta bila zamenjana s spontanimi idejami in z verzi. Zgodilo se je tudi, da od originalne ideje teksta pesmi ni ostalo skoraj nič in je pesem svoj originalni pomen izgubila ali pa z domišljeno uporabo metafor originalno idejo prikrila.
Nekatere glasbene skupine etikete glasbenega nosilca niso smatrale kot sramoto, temveč kot odlikovanje, v sferi drugačnosti in odklonskosti novega vala pa kot pozitivno reklamo za album in bend. Prvi takšen primer albuma jugo novega vala, označenega z davkom na šund, je prva studijska izdaja Prljavega Kazališta. Slednje je v medijih in med glasbeniki izzvalo precej nestrinjanja in odmevnosti, plošča pa je zaradi kultnega statusa bila prodana v skoraj 30.000 primerkih. Tako je delo komisije za šund prešlo v redno prakso in je vsa glasbena produkcija novega vala, brez izjeme, postopoma prejemala negativne oznake komisije. S časom je to postalo tako samoumevno, da v medijih, med člani glasbenih skupin in na sceni ni povzročilo pretirane reakcije. Davek na dodatno vrednost ter etiketa šunda sta postala vrsta izhoda v sili za diskografske hiše, ki so se z zavračanjem posameznih del ščitile pred kritiko oblasti in družbe, višja cena albuma pa glede na število prodanih albumov publike ni odvračala od nakupa plošče (Mirković, 2004).
Slika 27: Miličniki na koncertu, avtor: Romano Grozić
»Mi, člani punk rock benda Paraf iz Reke, se obračamo k Poletu s prošnjo, da vse svoje bralce obvesti o veliki pizdariji, ki bi to bila tudi, če se ne bi dogajala naši skupini. Diskografska hiša Jugoton je v celoti zavrnila naše kompozicije. Nismo mnenja, da so naše skladbe literarni biseri, niti nismo imeli namena, da bi to bile. Vemo, da nismo niti kaj prida pismeni, vendar so naše
