2.6.1 TERMINOLOŠKA RAZLAGA
Kadar gre za časovno in daljinsko krajše pešačenje, govorimo o izletu, kadar pa gre za daljše in zmogljivostno zahtevnejše pešačenje, pa govorimo o pohodu. Izletništvo je torej termin, ki opisuje dejavnost pripravljanja izletov, pohodništvo pa pripravljanje pohodov. Pohodništvo in izletništvo se od gorništva razlikujeta v tem, da se dogajata predvsem v kulturni krajini, kjer je prisoten človek in sadovi njegovega dela. Gorništvo se odvija v gorah, bolj na samem, v prvobitni naravi. Gorništvo ima navado za svoj cilj vrh ali steno in je ravno zaradi premagovanja višinske razlike zahtevnejše.
Pohodništvo ima za svoj cilj daljavo (Kristan, 1993).
Kristan (1993) še meni, da izrazov planinstvo in gorništvo ne moremo enačiti. Planina je namreč kraj, kjer so pašniki in kjer se pase živina. Tako so tudi planinci ljudje, ki delajo na planini, ne pa tisti, ki hodijo v gore za razvedrilo.
11
Glede na gibalne značilnosti oseb z zmernimi, težjimi in težkimi MDR menimo, da je za namen magistrskega dela najbolj primeren izraz pohodništvo.
2.6.2 POMEN POHODNIŠTVA ZA POSAMEZNIKA
Penca (1991) pravi, da je hoja način do boljšega zdravja in zmogljivosti. Pravi tudi, da je hoja hkrati lahko dovolj intenzivna za krepitev zdravja in razvijanje aerobne vzdržljivosti, hkrati pa ni tako nasilna, da bi preobremenjevala sklepe – ravno zato je primerna za ljudi različnih starosti in zmogljivosti.
Kristan (1993) in Ažman idr. (2001) dodajajo, da je hoja učinkovita osvežilna in krepilna gibalna dejavnost. Seveda pa je učinek hoje odvisen od njene intenzivnosti (hitrost hoje, naklon terena, obremenitev, ki jo nosimo). Premajhna obremenitev nima učinka, prevelika pa lahko celo škodi. Le zmerne in velike obremenitve izboljšujejo in ohranjajo različne lastnosti. Rotovnik idr. (2012) dodajajo, da je za premagovanje strmin seveda potreben telesni napor. Na žalost je prav pomanjkanje telesne dejavnosti ena od značilnosti današnjega časa. Rotovnik idr, (2012) ter Kristan (1993) pravijo, da se pri hoji v gorah pospeši usklajeno delovanje celega telesa, posebno srčno-žilnega, dihalnega, gibalnega in živčnega.
POMEN ZA MIŠIČNI IN SKELETNI SISTEM
Kristan (1993) omeni, da naj bi pri hoji sodelovalo 54 večjih in manjših mišic.
Kristan (1993) in Rotovnik idr. (2012) se strinjajo, da hoja obremenjuje predvsem velike mišične skupine nog in medeničnega obroča. Kristan (1993) doda, da gre v prvi meri za iztegovalke kolčnega, kolenskega in skočnega sklepa. Te mišice so obremenjene pri hitri hoji, vzpenjanju z nahrbtnikom in sestopanju, ko blažijo silo teže posameznika. Penca (1991) omeni, da hoja oblikuje mišice nog, kolkov in zadnjice. Rotovnik idr. (2012) temu dodajajo, da se nekoliko okrepijo tudi mišice trupa in zgornjih okončin, ki hojo spremljajo, Kristan (1994) pa meni, da dodatno obremenitev tem mišicam predstavlja uporaba palic pri hoji.
Zaradi razgibanega terena v gorah, postanejo sklepne vezi gležnjev, kolen in kolkov čvrstejše, trdni sklepi pa so manj nagnjeni k poškodbam (Rotovnik idr., 2012; Kristan, 1993). Penca (1991) pa doda, da vzdržljivejše mišice zmorejo več, ne da bi se posebej utrudile.
POMEN ZA SRČNO ŽILNI SISTEM
Penca (1991) opisuje, da je hoja, kadar je dovolj živahna, aerobna dejavnost. Taka dejavnost porablja kisik in je odvisna od srčno žilnega sistema, ki delujoče mišice oskrbuje s kisikom.
Kristan (1993) in Penca (1991) opisujeta, da pospešena hoja in hoja navkreber spodbujata delo srca.
Pravita, da se ob ustreznem telesnem naporu tako krepi tudi srčna mišica – srčna mišična vlakna se odebelijo, poveča se mišična napetost in tudi srčna kontrakcija je lahko večja. Dolgotrajno to pomeni, da srce dela bolj ekonomično, prehrana tkiv je boljša in srce je odpornejše. Gibalno bolj aktivni ljudje naj bi bili manj dovzetni za različna srčna obolenja kot manj aktivni. Dodajata, da se pri počasni in srednje hitri hoji po ravnem zmogljivosti dejavnega mišičja ohranjajo, pri hitri hoji in hoji navkreber pa se te mišice tudi krepijo. S tem poskrbimo za počasnejše pešanje mišic v starosti. Hitra hoja tudi poveča prekrvavljenost telesa.
Pri hoji navkreber rabi organizem več kisika, zato se povečata frekvenca vdihov in globina dihanja.
Ker pride do večjega širjenja prsnega koša, se ohranjata njegova elastičnost in gibljivost (Kristan,
12
1993). Penca (1991) dodaja, da je hoja koristna tudi za ljudi, ki imajo previsok krvni tlak in za obvladovanje blage sladkorne bolezni.
POMEN ZA RAZVOJ GIBALNIH SPRETNOSTI
Glede vplivov pohodništva na gibalne spretnosti, Kristan (1993) predpostavlja, da dolgotrajna hoja z dodatno obremenitvijo vpliva na:
• vzdržljivostno moč mišic nog in medeničnega obroča,
• koordinacijo, kadar hodimo po poti, na kateri ne moremo hoditi stereotipno, repetitivno, ampak se moramo prilagajati razmeram (npr. stopiti prek korenine, kamna ipd.),
• ravnotežje, kadar imamo na poti moteče dejavnike, kot so ozke poti, melišča, stopanje po kamnih ipd.
2.6.3 POHODNIŠTVO V SLOVENIJI
Slovenci imamo radi gore – uživamo v divji naravni lepoti, želji po prvenstvu, temu pa dodamo še zdravstvene in socialne motive (Burnik idr., 2012).
Kristan (1993) nadaljuje, da je gorništvo neločljiv del slovenske narodne kulture, je del naše identitete in naša dediščina in vrednota. Pravi tudi, da imamo Slovenci odlične pogoje za gorništvo, saj 2%
Slovenije zavzema alpski svet. Pravi tudi, da predstavljajo izletništvo, pohodništvo in gorništvo najbolj dostopne športne vsebine, saj imamo odlične naravne pogoje, hodimo lahko v vseh letnih časih, poleg tega je to najcenejša športna dejavnost, ne potrebujemo praktično nobenega tehničnega znanja in hodimo lahko kadarkoli.
Burnik idr. (2012) pravijo da je v Sloveniji gorništvo ena izmed najbolj priljubljenih in množičnih športnih dejavnosti. Gre tudi za eno najbolj dostopnih dejavnosti, ki ni vezana na velike stroške in s katero se lahko človek ukvarja v vseh letnih časih in starostnih obdobjih. Zaradi kulturnih, socialnih, psiholoških, zgodovinskih in geografskih dejavnikov je pohodništvo prisotno tudi v vseh izobraževalnih programih.
Planinska zveza Slovenije (v nadaljevanju PZS) je ena največjih prostovoljnih nevladnih organizacij pri nas. Gre za zvezo, ki združuje 292 društev. PZS skrbi za zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji. To dosega z upravljanjem 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov in s skrbjo za planinske poti. Poleg tega izvaja številne programe strokovnih usposabljanj (za mentorje planinskih skupin, varuhe gorske narave, vodnike PZS, turno-kolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, športne plezalce ipd.) in skrbi za ozaveščanje znanja o naravi, posebno pri otrocih in mladih. Prizadeva si tudi za omejitev vozil v naravnem okolju. Deluje na področju preventive in osvešča o varnosti v gorah ter sodeluje z osebami s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP) in z društvi srčnih in onkoloških bolnikov. Leta 2008 je dobila status humanitarne organizacije, leta 2010 pa status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Planinska zveza Slovenije, b.d.).
2.6.4 POHODNIŠTVO ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI V SLOVENIJI
V okviru PZS deluje odbor Planinstvo za invalide/OPP. Namen Planinstva za invalide/OPP je širjenje ideje o inkluziji na področju pohodništva. Odbor Planinstva za invalide/OPP je dobil priznanje za Naj
13
prostovoljski projekt 2018 (Planinska zveza Slovenije, b.d.). Bobnar (2018) zapiše, da v odboru sodeluje delovna skupina strokovnjakov iz različnih področij, vsak tako doprinese svoje strokovno znanje.
Cilj projekta je gore ponuditi vsem. Posredovati želijo prave informacije o planinstvu za OPP, navodila za pomoč pri delu, prav tako pa tudi razširiti znanje o različnih kategorijah OPP - gibalno ovirani, MDR, spekter avtističnih motenj, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni ter dolgotrajno bolni (Bobnar, 2018). V sklopu Planinstva za OPP so izdelali tudi dnevnik In planinec, v katerega lahko pohodniki s posebnimi potrebami zbirajo žige ter priročnik In planinec.
Priročnik In planinec pa je namenjen vsem, ki delajo z OPP in je zasnovan kot delovno gradivo usposabljanja za pohodništvo za OPP (Priročnik In planinec, b.d.). Bobnar, (2018) opiše, da kratica IN pomeni - inkluzija, sprejetost, vključenost v družbo ter da si “in” (you are in).
Odbor Planinstvo za invalide/OPP je tudi nosilec številnih projektov:
• Gluhi strežejo v planinskih kočah: Akcijo organizirata odbor Planinstvo za invalide/OPP (Pin/OPP) v okviru Planinske zveze Slovenije (PZS) in Mladinsko društvo za osebe z okvaro sluha VKLOP/IZKLOP (MOOSVID). Leta 2020 akcija poteka že tretje leto zapored. Kot pomoč osebam z gluhoto in naglušnostjo pri strežbi so oblikovali komunikacijski valjček. Ta je na eni strani pobarvan z rumeno, na drugi pa z modro. Ko valjček postavimo na mizo z modrim koncem navzgor pomeni, da želimo naročiti. Rumena barva pomeni, da želimo plačati. Kadar je valjček postavljen vodoravno na mizo, pomeni, da trenutno ne potrebujemo ničesar. Gostje lahko hrano in pijačo naročijo s kretnjami, ki so predstavljene na jedilnem listu (GSPK - gluhi strežejo v planinskih kočah, b.d.).
• Stopiva skupaj, osvojimo vrh: Akcijo organizirajo Odbor planinstvo za invalide/OPP – (Planinska zveza Slovenije), Zveza slepih in slabovidnih Slovenije in Zveza Lions klubov Slovenije. Namen je ozavestiti slepe in slabovidne, da imajo možnost hoje v hribe, s tem pa tudi spodbujanje inkluzije in rušenje stereotipov. Tako namreč dokazujejo, da so polnopravni in enakovredni člani družbe, odprti za nova doživetja. S hojo v hribe pa se osebe s slepoto in slabovidnostjo zavzemajo tudi za dostopnost v kočah in nasploh v gorah (SSOV - Stopiva skupaj osvojimo vrh, b.d.).
• Gibalno ovirani Gore osvajajo je akcija, ki želi izvajati in organizirati skupne izlete za osebe z različnimi gibalnimi ovirami. S tem želi nagovoriti osebe z gibalno oviranostjo k telesni dejavnosti, oddihu v naravi, k temu, da zapustijo cono udobja, da pokažejo, da zmorejo. S tem želijo preprečiti ali omiliti občutek osamljenosti, izključenosti in telesne nedejavnosti (GOGO - Gibalno ovirani Gore osvajajo, b.d.).
• Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti: namen akcije je omogočati osebam s slepoto in slabovidnostjo doživljanje gora. V projekt so vključeni planinci iz vse Slovenije. Projekt bo trajal tri leta, od 2020 do 2022, cilj pa je prehoditi celotno Slovensko planinsko pot in nabirati žige v planinske dnevnike. Drugi cilji so še - usposobiti spremljevalce oseb s slepoto in slabovidnostjo za hojo v hribe; ozaveščati o slepoti in slabovidnosti; rekreacija in skrb za zdravje pri osebah s slepoto in slabovidnostjo (SSP po SPP - Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti, b.d.).
Namen akcij je krepitev ideje inkluzije in krepitev aktivne vloge OPP (Planinska zveza Slovenije, b.d.).
14