OSNOVNO
Koliko športnih dni s pohodniško vsebino na leto izvedete?
Po navadi imamo planiran en pohodniški športni dan na leto. Zaradi trenutne situacije s Covidom pa smo lahko organizirali le pohodniške športne dni, tako da smo na primer lani organizirali dva. Letos smo imeli do sedaj le enega, ker smo se seveda pred kratkim šele vrnili v šolo. Planiranega pa imamo še vsaj enega, saj take športne dni lažje izvedemo v manjših skupinah, torej ločeni, kot trenutna situacija zahteva.
NAČRTOVANJE POHODNIŠKEGA ŠPORTNEGA DNE
Kdo vse načrtuje pohodniške športne dni v vaši ustanovi (ali poteka načrtovanje timsko, s kom se posvetujejo ipd.)?
Pri vsakem dnevu dejavnosti je en vodja. Športne dneve tako prevzamem jaz.
Kako izberete kraj in cilj pohoda? Na kaj ste pozorni pri izbiri poti?
Pri pohodu gledamo, da je večinoma v okolici šole. Tudi, če gremo kam z avtobusom, se trudimo, da ne gremo predaleč. Ker imamo tako Posebni program kot tudi Nižji izobrazbeni standard, se trudimo, da gremo vsi na isti konec. Poleg lokacije smo pozorni tudi teren. Mlajši so po navadi na lažjem in nižjem terenu, starejši pa gredo višje. Nimamo točno določenih kriterijev, katera stopnja gre kam, ker se vsako leto situacija spreminja. Gledamo na vsakega učenca posebej, katero pot zmore. Za gibalno ovirane učence pa se naredi pohod v okolici šole.
Ali greste vedno na isto lokacijo ali jih menjate?
Trudimo se, da naredimo vsako leto pohod kam drugam. Na nekaj let se gotovo ponovi, drugače pa se trudimo, da je čim bolj raznoliko.
So pohodi vedno ponujeni vsem učencem?
Ponujen je načeloma vsem, pri nekaterih že vemo, da jih starši ne bodo pustili. Za gibalno ovirane učence že vnaprej planiramo, da imajo športni dan v okolici šole. Kadar pa nismo prepričani, ali bi učenci šli na lažjo ali težjo pot, pa jim damo možnost izbire oziroma se odločijo starši, če se učenci sami ne morejo.
Kateri se vam zdijo največji izzivi pri načrtovanju pohodniškega športnega dne za učence z zmerno, težjo, težko MDR (glede na njihove značilnosti)?
Ena izmed težav je ta, da je včasih težko oceniti sposobnosti učencev - nekateri se med uro športa izkažejo kot zelo zmožni in zagreti, kar pa se po par urah hoje pokaže v drugačni luči. Tako lahko začnejo učenci na poti trmariti ali se ustrašijo ali pa vidijo, da so omagali. To rešujemo tako, da imamo vedno na voljo dovolj spremljevalcev. Ti lahko učenca, v primeru, da ta ne zmore več, pospremijo nazaj. Težava so lahko tudi dolgotrajne bolezni, posebno epilepsija, saj moramo na te učence še posebno paziti in biti pozorni. Ti učenci imajo dodatne spremljevalce, ki imajo s seboj na primer učenčeva zdravila in ki tudi pokličejo pomoč, če je to potrebno. Prisotna je tudi slabša telesna pripravljenost, posebno pri starejših učencih. Na žalost je veliko učencev deležno vadbe le med nekaj urami športa znotraj pouka. Sicer pa sem mi zdi, da ni drugih večjih težav. Menim, da so učenci v Posebnem programu zelo navdušeni in hvaležni za dneve dejavnosti in jih imajo radi.
46
Kje se po vašem mnenju pojavljajo razlike med načrtovanjem pohodniških športnih dni za osebe z zmernimi, težjimi in težkimi MDR in za osebe tipičnega razvoja?
Rekel bi da težavnost in višina poti. Z učenci iz redne osnovne šole bi šli lahko dlje oziroma ti učenci bi poti, ki jih načrtujemo za učence s posebnega programa, hitreje prehodili. V posebnem programu imamo na poti več odmorov, več spodbujanja, motiviranja. Opazi se tudi slabša telesna pripravljenost, ampak to lahko seveda tudi vidimo pri kakšnem učencu iz redne osnovne šole. V posebnem programu se iz preventive lotimo lažjih poti, da vemo, da so jih vsi sposobni prehoditi.
Kje opazite možnosti za medpredmetno povezovanje oz. vključevanje ostalih ciljev Posebnega programa (razvijanje samostojnosti, splošna poučenost, gibanje in športna vzgoja, likovna vzgoja, delovna vzgoja)?
Veliko možnosti za medpredmetno povezovanje vidim prek narave. Vem, da so nabirali materiale in jih uporabili pri likovni vzgoji, da so izdelovali različne stvari. Na pohodniškem športnem dnevu se razvija tudi splošna poučenost, ko se med samo hojo pogovarjajo o različnih stvareh, ki jih vidijo na poti. Zdi se mi, da naše učiteljice to kar dobro izkoristijo. Tako se z učenci večkrat ustavijo in jim kaj pokažejo. Pri starejših pa se dela tudi na orientaciji, na primer branje navodil, zemljevidov in podobno.
Kako vi ali ostali učitelji učence pripravljate na pohodniški športni dan?
Učencev ne pripravljamo neposredno na pohodniški športni dan. Sicer imamo v bližini šole manjši hrib, na katerem izvedemo kakšen športni dan, ni pa neposrednih priprav. Imamo le splošne kondicijske priprave znotraj športa. Te izvajamo posebno po počitnicah, da preverimo njihove sposobnosti. Pa tudi ko se bliža pohodniški športni dan, delamo manj na igrah in malo več na teh splošnih kondicijskih pripravah.
IZVAJANJE POHODNIŠKEGA ŠPORTNEGA DNE Na kakšne načine spodbujate učence na poti do cilja?
V Posebnem programu se mi zdi, da je ta sreča, da so učenci motivirani, ko jim predstavimo kakšno drugačno dejavnost, ki je niso vajeni. Tako gredo na športni dan večinoma radi. Drugače pa jih motiviramo predvsem z verbalnimi spodbudami - samo še malo, skoraj smo že na vrhu. Motivira jih tudi to, da bo na vrhu čaj in malica ali kakšne igre na vrhu. Veliko jim pomeni tudi, če na vrhu naredimo skupinsko sliko, ker vedo, da bo objavljena tudi na šolski spletni strani.
Kako spodbujate aktivnost učencev na pohodniškem športnem dnevu?
Učiteljice jih spodbujajo, da opazujejo dogajanje okoli sebe, da povezujejo dogajanje s čim, o čimer so že govorili med poukom. Marsikaj tudi sami opazijo, saj je za mnoge to ena rednih gibalnih dejavnosti, ki jih imajo v svojem vsakdanu. Zdi se mi, da ne potrebujejo veliko usmerjanja, saj pridejo v naravo in so jim stvari same po sebi zanimive, nove. Zdi pa se mi tudi, da so učenci, ki so pasivni v razredu, pasivni tudi na športnem dnevu. Vseeno pa se mi ne zdijo zapostavljeni, saj je športni dan že sam po sebi veliko doživetje.
Katere so najpogostejše težave, s katerimi se na poti srečujejo učenci?
47
Na prvem mestu je to slabša telesna pripravljenost. Če je tem učencem edina gibalna dejavnost to, kar dobijo v šoli, zna biti problem. Včasih tudi pride do stiske, ko se jim zdi, da ne zmorejo. Takrat je nekaj prigovarjanja, če pa ne gre, se lahko s spremljevalcem vrnejo.
Na kakšne načine prilagodite pot individualnim potrebam (npr. njihovim gibalnim značilnostim in zmožnostim) in željam učencev? Kakšne konkretne prilagoditve uporabljate?
Glavna prilagoditev je to, da naredimo dve poti - lažjo in težjo. Tako se za učence izbere pot glede na težavnost. Učenci, ki so po sposobnostih ravno nekje vmes, ali učenci, za katere nas je strah, da ne bi zmogli, pa dobijo v skupino dodatne spremljevalce.
Kje med samim izvajanjem pohodniškega športnega dne vidite možnosti za spodbujanje samostojnosti udeležencev?
Morda spodbuja samostojnost že to, kaj prinesejo s seboj na športni dan - da vidijo, ali imajo dovolj vode, da sami ugotovijo, kdaj potrebujejo počitek in okrepčilo. No, sicer jim načeloma opremo pripravijo starši, lahko pa učenci sami ugotovijo, da jim je vroče in imajo kakšen sloj obleke preveč.
Kako doživljate učence med pohodom (so zadovoljni; kaj počnejo med pohodom - se pogovarjajo, sprašujejo o okolici…)?
To je ena taka stvar, nad katero so navadno navdušeni. Med pohodom tudi povezujemo različne stopnje Posebnega programa, družijo pa se lahko tudi z učenci z Nižjega izobrazbenega standarda.
Opazimo, da je učencem to druženje všeč. Zdi se mi, da se učenci kar veselijo dni dejavnosti. To je navsezadnje nek drugačen dan, izven razreda, bolj je sproščeno.
Katere so največje težave, s katerimi se srečujete pri izvajanju pohodniškega športnega dne za učence z zmerno, težjo, težko MDR (glede na njihove značilnosti)?
Vedno moramo imeti na razpolago spremljevalce, za učence, ki jim gre težje. Dobro je tudi, da se vnaprej pripravimo na morebitne vedenjske težave nekaterih učencev. Težava so mogoče predvsem dolgotrajne bolezni na primer epilepsija, saj je vedno prisotnega nekaj strahu, ker ne veš, ali bo prišlo do tega.
Zato pa tudi naredimo skupine glede na sposobnosti. Poleg tega nam lahko učitelji povedo, da se na primer nek učenec zadnje čase ne počuti najbolje in je dobro, da gre po manj zahtevni poti. Tako lahko rešimo posledične nevšečnosti.
EVALVACIJA POHODNIŠKEGA ŠPORTNEGA DNE
Na kakšne načine na koncu ocenite uspešnost pohodniškega športnega dne?
Najbolj tako, da vidiš, da je vse dobro – da ni poškodb, da se je vse dobro izteklo. Pišemo tudi poročila o dnevih dejavnosti, kjer združimo svoja opažanja učencev in vtisov, odzivov, ki jih opazimo pri učencih. Zdi se mi, da so ravno učenci najbolj zgovorni, saj ne morejo skriti svojega občutja glede športnega dne. Kot neuspešen športni dan bi ocenili, kadar bi pripravili kaj, česar učenci ne bi zmogli izvesti.
Ali v evalvacijo vključite tudi mnenja učencev?
Ne uradno. Navadno jih opazujemo tekom športnega dneva - njihovo vedenje, občutja.
48