OSNOVNO
Koliko športnih dni s pohodniško vsebino na leto izvedete?
Ena tretjina športnih dni je s pohodniško vsebino. Hodimo lokalno, po lažjih poteh. S svojim oddelkom pa hodim skoraj vsak drug dan nekje 15 minut, da malo prevetrimo možgane.
NAČRTOVANJE POHODNIŠKEGA ŠPORTNEGA DNE
Kdo vse načrtuje pohodniške športne dni v vaši ustanovi (ali poteka načrtovanje timsko, s kom se posvetujejo ipd.)?
Športne dni načrtujeva s sodelavcem. Program je večinoma že preverjen in se ga izvaja že nekaj let.
Program se torej ponavlja z določenimi dodatki oziroma spremembami. Jaz svetujem glede oblikovanja skupin (kje so potrebe po dodatnih spremljevalcih, kakšen pohod je primeren za določen oddelek).
Kako izberete kraj in cilj pohoda? Na kaj ste pozorni pri izbiri poti?
Imamo tudi učence, ki so na invalidskih vozičkih oziroma gibalno ovirani. Tem na primer izbiramo bolj nižinske pohode. Bolj zmožne učence peljemo na daljše in višje ture. Pri cilju smo pozorni na to, da je tam kaj zanimivega npr. kakšna hiška, kjer lahko malicamo, igrala in podobno.
Ali greste vedno na isto lokacijo ali jih menjate?
Lokacije menjamo. Nižinskih lokacij imamo kar nekaj, višinskih lokacij imamo manj.
So pohodi vedno ponujeni vsem učencem?
Če gre za športni dan, je ponujen vsem učencem, spreminjamo pa težavnost pohoda.
Kateri se vam zdijo največji izzivi pri načrtovanju pohodniškega športnega dne za učence z zmerno, težjo, težko MDR (glede na njihove značilnosti)?
Izziv je že načrtovanje in izbira terena. Zastaviš lahko teren, ki se ti zdi lahek, pa še nisi prepričan, ali bodo vsi šli. Poleg tega imajo nekateri svoje muhe in na primer trmarijo in je pohod težje izpeljati.
Pri takih učencih pa je tudi vprašanje, kako jih motivirati, da pridejo do cilja.
To rešujemo tako, da damo spremljevalcem navodila, da če ne bo šlo, učencev ne silijo. Poskušamo jih motivirati, da jih na koncu nekaj čaka, na primer igrala, če pa to ne gre, pa ne silimo. Če vreme ni ugodno, če je teren prezahteven, se lahko vrnejo nazaj v šolo in na šolskem dvorišču izvedemo kakšne igre in dokončamo športni dan. Vsak, ki je vodja skupine lahko pohod tudi prilagodi posameznim učencem.
Kje se po vašem mnenju pojavljajo razlike med načrtovanjem pohodniških športnih dni za osebe z zmernimi, težjimi in težkimi MDR in za osebe tipičnega razvoja?
Zdi se mi, da je kar nekaj razlik. Zagotovo je potrebnega več načrtovanja, posebno individualnega.
Pri nas načrtujemo individualno skoraj za vsakega posameznika. Potrebno je tudi zagotoviti dovolj spremstva, ki lahko pomaga ob morebitnih težavah. Nasploh se mi zdi večji izziv, posebno pri višinskih pohodih. Že tekom leta je potrebno učence oceniti, koliko so sposobni. Zdi pa se mi, da imamo vedno dovolj spremstva in se lahko učenec vedno vrne individualno nazaj v šolo.
43
Kje opazite možnosti za medpredmetno povezovanje oz. vključevanje ostalih ciljev Posebnega programa (razvijanje samostojnosti, splošna poučenost, gibanje in športna vzgoja, likovna vzgoja, delovna vzgoja)?
Zdi se mi, da se da zelo lepo medpredmetno povezovati pohod z ostalimi vsebinami. Ko se učenci sami oblečejo in obujejo, razvijajo samostojnost. Med pohodom se veliko pogovarjamo, usmerjamo učenčevo opazovanje okolice, s tem gradimo na njihovi splošni razgledanosti. Prepletamo tudi likovne vsebine, na primer, ko na cilju iz gozdnega materiala izdelamo sliko.
Kako vi ali ostali učitelji učence pripravljate na pohodniški športni dan?
Dnevno smo veliko zunaj, tako tekom pouka kot športa. Tudi pred športnim dnem spodbujamo starše k temu, da se učenci več gibajo.
IZVAJANJE POHODNIŠKEGA ŠPORTNEGA DNE Na kakšne načine spodbujate učence na poti do cilja?
Večinoma jih spodbujamo s pogovorom. Lahko tudi tako, da jih, ko pridejo nazaj, nekaj čaka. Tudi same učence nagovarjamo k spodbujanju sošolcev, s katerimi se dobro razumejo.
Kako spodbujate aktivnost učencev na pohodniškem športnem dnevu?
Menim, da jih večinoma prav z medpredmetnim povezovanjem. Torej pogovor na neko temo, nabiranje materiala med samim pohodom, s katerim na koncu nekaj ustvarimo.
Katere so najpogostejše težave, s katerimi se na poti srečujejo učenci?
Večinoma to, da jim je naporno, nekaterim tudi prenaporno. Sprašujejo se, zakaj jim je tega treba.
Nekateri tudi niso primerno pripravljeni na pohod, na primer se niso primerno oblekli, čeprav jih predhodno obvestimo. Težava nekaterih je tudi, da želijo vso malico pojesti pred pohodom.
Na kakšne načine prilagodite pot individualnim potrebam (npr. njihovim gibalnim značilnostim in zmožnostim) in željam učencev? Kakšne konkretne prilagoditve uporabljate?
Imeli smo na primer učenca z vizualnimi težavami, ki je imel ob sebi dva spremljevalca. Učencem, ki so na invalidskem vozičku navadno dodelimo moškega spremljevalca, ki voziček rine, kadar je teren zahtevnejši.
Kje med samim izvajanjem pohodniškega športnega dne vidite možnosti za spodbujanje samostojnosti udeležencev?
Spodbujamo jih, da se sami uredijo. Tudi med pohodom jih spodbujamo, da poskrbijo zase na primer, se slečejo, če jim je vroče in pospravijo oblačila v nahrbtnik. Če je med pohodom kakšen odmor, učenci pospravijo za sabo svoje stvari, odnesejo smeti.
Kako doživljate učence med pohodom (so zadovoljni; kaj počnejo med pohodom - se pogovarjajo, sprašujejo o okolici…)?
Zdijo se mi kar zadovoljni in dobre volje, mogoče malo jamrajo, če gre za bolj zahteven pohod.
Menim, da dnevi dejavnosti na njih delujejo zelo pozitivno. Posebno, če imamo lep dan ali ko je na koncu nek rezultat (na primer nekaj izdelamo).
44
Katere so največje težave, s katerimi se srečujete pri izvajanju pohodniškega športnega dne za učence z zmerno, težjo, težko MDR (glede na njihove značilnosti)?
Morda bolj živahni učenci, saj jih moramo nekoliko držati nazaj, “bremzati”. Posebno, ko je bolj strmo, da ne hodijo ob robu. Nasploh se mi zdi, da so večje težave glede varnosti. Nekaj težav pa predstavlja tudi trmarjenje učencev, ko jim je težko vztrajati do konca.
EVALVACIJA POHODNIŠKEGA ŠPORTNEGA DNE
Na kakšne načine na koncu ocenite uspešnost pohodniškega športnega dne?
Po športnem dnevu je vedno napisano poročilo. Vodja zapiše, če karkoli ni šlo po načrtih. Ko imamo seje učiteljskega zbora se poroča, kako je bilo. Poleg tega napišemo novico, ki jo objavimo na spletni strani. Kadar pa so kakšne posebnosti pa jih še posebej evalviramo na strokovnih skupinah.
Ali v evalvacijo vključite tudi mnenja učencev?
Seveda. V tistem tednu ali dneh, ki sledijo, na to temo kaj poustvarimo, izdelamo. Na primer iz materiala, ki so ga po poti nabirali. Nekateri napišejo tudi spis ali pesmico. Med uro pa se o preteklem pohodu tudi pogovorimo.
45