3.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov
3.4.2 Postopek obdelave podatkov
Podatki, pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS, ki omogoča statistično analizo podatkov. Uporabljena je bila osnovna deskriptivna statistika (frekvence, odstotki, povprečja, standardni odkloni), neparametrični Mann Whitneyjev U-test, Kruskal-Wallisov in Hi-kvadrat test.
1,55 1,87
2,18 2,35
2,44 2,95
1,58 2,27
2,44 2,67 2,68
3,02
0,00 1,00 2,00 3,00 4,00
Večja verjetnost je, da bodo otroci, ki bodo odraščali v istospolnih družinah, tudi sami postali
istospolno usmerjeni.
Istospolne družine so nenaravne.
Otrok za optimalni razvoj potrebuje očeta in mater.
Za starše v mavričnih družinah je značilna enakovredna delitev dela in starševskih obveznosti ter bolj fleksibilna in demokratična
vzgoja, kar pozitivno vpliva na otroke.
Otroci gejevskih in lezbičnih staršev so bolj strpni.
Otroci iz istospolnih družin so stigmatizirani.
N=167
Študenti Visokošolski učitelji
4 PRIKAZ IN INTERPRETACIJA REZULTATOV 4.1 Prepričanja o mavričnih družinah
Legenda: 1 = Sploh se ne strinjam, 2 = Ne strinjam se, 3 = Deloma se strinjam, 4 = Popolnoma se strinjam
Tako študenti kot visokošolski učitelji so pri 4. vprašanju s pomočjo štiristopenjske lestvice označevali strinjanje z danimi trditvami o mavričnih družinah. Izbirali so lahko med odgovori: »sploh se ne strinjam«, »ne strinjam se«, »deloma se strinjam« in »popolnoma se strinjam«. Obe skupini anketirancev sta se v povprečju najbolj strinjali s tem, da so otroci iz istospolnih družin stigmatizirani, najmanj pa s trditvijo, da bodo otroci postali tudi sami istospolno usmerjeni, če odraščajo v istospolnih družinah (glej graf 2).
Graf 2: Stopnja strinjanja s trditvami o mavričnih družinah (študenti in visokošolski učitelji)
Prav tako sem želela preveriti, ali med študenti in visokošolskimi učitelji prihaja do statistično pomembnih razlik glede strinjanja z navedenimi trditvami o mavričnih družinah. Ker gre za relativno zelo majhen vzorec in se podatki na vzorcu ne porazdeljujejo normalno, je bil uporabljen neparametrični Mann Whitney U-test.
Rezultati so pokazali, da se statistično pomembne razlike pojavljajo le pri dveh navedenih trditvah, in sicer, »Istospolne družine so nenaravne.« in »Za starše mavričnih družin je značilna enakovredna delitev dela in starševskih obveznosti ter bolj fleksibilna in demokratična vzgoja, kar pozitivno vpliva na otroke.«. Čeprav se študentje povprečno gledano statistično značilno bolj strinjajo (ob natančni stopnji p = 0,022 < 0,05), da so istospolne družine nenaravne, pa se povprečno gledano statistično značilno bolj strinjajo (ob natančni stopnji p = 0,003 < 0,01), da je za starše v mavričnih družinah značilna enakovredna delitev dela in starševskih obveznosti ter bolj fleksibilna in demokratična vzgoja, kar pozitivno vpliva na otroke, kot visokošolski učitelji (glej prilogo 1).
Poleg tega me je zanimalo, ali se pri strinjanju oziroma nestrinjanju s temi trditvami pojavljajo razlike med študenti različnih fakultet. Kruskal-Wallisov test je pri petih trditvah pokazal naslednje statistično pomembne razlike (glej prilogo 2):
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,01) v mnenju glede stigmatiziranosti otrok iz istospolnih družin. Študentje s Pedagoške fakultete v Kopru in Ljubljani se statistično značilno (ob stopnji p = 0,007 <
0,01) v večji meri strinjajo, da so otroci iz istospolnih družin stigmatizirani, kot študentje v Mariboru.
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,01) v mnenju glede potrebe očeta in matere po optimalnem razvoju otroka. Študentje s Pedagoške fakultete v Mariboru se statistično značilno (ob stopnji p = 0,007
< 0,01) v večji meri strinjajo, da sta za optimalni razvoj otroka potrebna oče in mati, kot študentje s Pedagoške fakultete v Kopru in Ljubljani.
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v mnenju glede verjetnosti, da bodo otroci, ki odraščajo v istospolnih družinah tudi sami postali istospolno usmerjeni. Študentje s Pedagoške fakultete v Mariboru se statistično značilno (ob stopnji p = 0,015 < 0,05) v večji meri strinjajo, da obstaja večja verjetnost, da bodo otroci, ki odraščajo v istospolni družini tudi sami postali istospolno usmerjeni, kot študentje s Pedagoške fakultete v Kopru in Ljubljani.
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v mnenju glede naravnosti istospolnih družin. Študentje s Pedagoške fakultete v Mariboru se statistično značilno (ob stopnji p = 0,041 < 0,05) v večji meri
strinjajo, da so istospolne družine nenaravne, kot študentje s Pedagoške fakultete v Kopru in Ljubljani.
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v mnenju glede enakovredne delitve dela in starševskih obveznosti, bolj fleksibilne in demokratične vzgoje, ki pozitivno vpliva na otroke. Študentje s Pedagoške fakultete v Kopru se statistično značilno (ob stopnji p = 0,046 < 0,05) v večji meri strinjajo, da je za mavrične družine značilna enakovredna delitev dela in starševskih obveznosti ter bolj fleksibilna in demokratična vzgoja, kar pozitivno vpliva na otroke, kot študentje s Pedagoške fakultete v Ljubljani in Mariboru.
Na podlagi rezultatov lahko rečemo, da so študentje Pedagoške fakultete v Ljubljani in Pedagoške fakultete v Kopru nekoliko bolj odprti do teme mavričnih družin kot študentje Pedagoške fakultete v Mariboru, saj študentje v Mariboru v večji meri menijo, da so istospolne družine nenaravne in da otrok za optimalni razvoj potrebuje starša obeh spolov. Med visokošolskimi učitelji pa v strinjanju s temi trditvami ne prihaja do statistično pomembnih razlik.
4.2 Seznanitev z izrazom »mavrična družina«
Z izrazom »mavrična družina« se je pred pričetkom študija seznanila nekaj manj kot polovica vprašanih študentov, 16,1 % študentov, ki je sodelovalo v anketi, pa se s tem izrazom do sedaj ni seznanilo niti na fakulteti (glej graf 3). Večina (43,4 %) anketiranih študentov je kot odgovor na vprašanje »Kako vam je bila med študijem predstavljena mavrična družina?« izbrala »Kot enakovredna heteroseksualni družini.«. Kljub temu pa je kar nekaj anketiranih študentov (32,8 %) odgovorilo, da jim mavrična družina sploh ni bila predstavljena (glej prilogo 3). Študentje so imeli možnost pod »drugo« napisati, če jim je bila mavrična družina predstavljena v negativnem smislu, saj med odgovori te izbire niso imeli, vendar tega odgovora ni podal nihče. Za razliko od zgoraj omenjenih raziskav v osnovnošolskem in srednješolskem prostoru, za katerega je značilen negativen govor o mavričnih družinah, so izkušnje študentov na pedagoških fakultetah drugačne.
Graf 3: Seznanitev z izrazom »mavrična družina« (študenti)
Glede na to naj dodam, da so morda študentje pri tem vprašanju imeli v mislih le dobesedno besedno zvezo »mavrična družina« in ne tudi ostalih sopomenk, ki prav tako pomenijo mavrično družino, saj rezultati kažejo, da je večina (95,5 %) študentov med študijem najpogosteje uporabljala izraz »istospolna družina« in ne
»mavrična družina« (glej tabelo 6). To je skladno tudi z odgovori visokošolskih učiteljev, saj prav tako večina (80,8 %) uporablja izraz »istospolna družina« in ne
»mavrična družina«. Med odgovori, ki so bili navedeni pod »drugo« najdemo še izraze »sodobna« in »različna« družina ter »družina z istospolno usmerjenimi starši oz. partnerji«.
Tabela 6: Uporaba različnih izrazov med študenti in visokošolskimi učitelji v številu in procentih
Istospolna družina
Homoseksualna družina
Mavrična
družina Drugo: Skupaj
Učitelji f 21 0 10 4 26
f
(%) 80,8% 0,0% 38,5% 15,4%
Študentje f 107 12 24 2 112
f
(%) 95,5% 10,7% 21,4% 1,8%
Skupaj f 128 12 34 6 138
4.3 Pogostost obravnavanja teme mavričnih družin
Na vprašanje o tem, pri koliko predmetih so med študijem obravnavali temo mavričnih družin, so študentje v največji meri izbrali odgovora »pri več predmetih«
Pred pričetkom študija na
fakulteti.
45,5 % Med študijem na
fakulteti.
38,4 % Se nisem seznanil/-a.
16,1 %
N=120
(39,3 %) in »le pri enem predmetu« (34, 8%). Kar četrtina vprašanih navaja, da mavričnih družin niso obravnavali pri nobenem izmed predmetov, odgovor »pri večini predmetov« pa je izbral manj kot 1 % vseh anketiranih študentov.
Graf 4: Pogostost obravnavanja teme mavričnih družin v odstotkih (študenti)
V primerjavi z raziskavami, ki so bile v osnovnih in srednjih šolah, pa vseeno vidimo, da študentje v primerjavi z učenci in dijaki pogosteje obravnavajo te teme, vendar moramo poudariti, da je to seveda odvisno od fakultete in študijskih programov. V raziskavo so bili prav tako vključeni študentje smeri, za katere se predpostavlja, da bodo med študijem verjetneje omenili tudi temo mavričnih družin.
Na vprašanja o obravnavanju teme mavričnih družin so odgovarjali tudi visokošolski učitelji. Najprej so podali odgovore na tri splošna vprašanja, in sicer o tem, ali menijo, da jim predmet (oz. predmeti), ki ga poučujejo, omogočajo obravnavo te teme; ali je v obvezni literaturi njihovega predmeta (oz. predmetov) predvidena literatura na temo mavričnih družin in ali na svojih predavanjih omenjajo mavrične družine ali ne.
Tabela 7: Prikaz odgovorov za trditev »Predmet (oz. predmeti), ki ga poučujem, mi omogoča obravnavo teme mavričnih družin«
f f (%) Veljavni f (%)
Veljavni Ne 16 25,0 30,8
Da 36 56,3 69,2
Skupaj 52 81,3 100,0
Manjkajoči Prekinjeno 12 18,8
Skupaj 64 100,0
Le pri enem predmetu
34,8 %
Pri več predmetih 39,3 % Pri večini
predmetov 0,9 %
Nismo obravnavali
25,0 %
N=120
Več kot dve tretjini (69,2 %) visokošolskih učiteljev menita, da jim njihov predmet omogoča obravnavo mavričnih družin (glej tabelo 7), kljub temu da je večina (80,8
%) podala odgovor, da v obvezni literaturi predmeta (oz. predmetov), ki ga poučujejo, ne najdejo literature na temo mavričnih družin (glej tabelo 8).
Tabela 8: Prikaz odgovorov za trditev »V obvezni literaturi predmeta (oz. predmetov), ki ga poučujem, je predvidena tudi literatura na temo mavričnih družin«
f f (%) Veljavni f (%)
Veljavni Ne 42 65,6 80,8
Da 10 15,6 19,2
Skupaj 52 81,3 100,0
Manjkajoči Prekinjeno 12 18,8
Skupaj 64 100,0
Tukaj obstaja možnost, da so nikalni odgovor podali visokošolski učitelji, ki poučujejo več predmetov, od tega pa jim le nekateri omogočajo obravnavo teme mavričnih družin. Kljub temu da so rezultati pokazali, da visokošolski učitelji v večini menijo, da jim njihov predmet omogoča obravnavo teme mavrične družine, pa je delež teh, ki temo mavričnih družin na predavanjih tudi omenjajo, bistveno manjši. Izmed visokošolskih učiteljev, ki so bili vključeni v raziskavo, jih torej približno polovica na svojih predavanjih omenja mavrične družine, približno prav toliko pa ne (glej tabelo 9). Narejen je bil tudi Hi-kvadrat test, ki je pokazal, da obstajajo statistično značilne razlike (ob natančni stopnji p = 0,006 < 0,01) med fakultetami glede na omenjanje mavričnih družin na predavanjih. Visokošolski učitelji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani statistično značilno pogosteje omenjajo mavrične družine na svojih predavanjih kot visokošolski učitelji Pedagoške fakultete v Kopru in Mariboru (glej prilogo 4).
Tabela 9: Primerjava med odgovori v omenjanju mavričnih družin visokošolskih učiteljev
4.4 Stališča o obravnavi teme mavričnih družin v visokošolskem prostoru
Tako študentje kot tudi visokošolski učitelji so v vprašalniku ocenjevali strinjanje s trditvami, ki se nanašajo na obravnavo teme mavričnih družin v visokošolskem prostoru. Svoja strinjanja s spodnjimi trditvami (glej graf 5 in graf 6) so ocenjevali s pomočjo štiristopenjske Likertove lestvice. Rezultati kažejo, da se visokošolskim učiteljem v poprečju najpomembneje zdi to, da se zavedajo lastnih stališč in predsodkov do mavričnih družin. Za ugotavljanje razlik v strinjanju je bil opravljen Kruskal-Wallisov test, ki je pokazal, da med fakultetami prihaja do statistično značilnih razlik (p = 0,042 < 0,05) med strinjanji s trditvijo »Pomembno se mi zdi, da bodočim učiteljem in ostalim pedagoškim delavcem mavrično družino predstavimo kot enakovredno heteroseksualni družini.«. Visokošolskim učiteljem s Pedagoške fakultete v Ljubljani je statistično značilno pomembneje, da bodočim učiteljem in ostalim pedagoškim delavcem mavrično družino predstavijo kot enakovredno heteroseksualni družini kot visokošolskim učiteljem Pedagoške fakultete v Kopru (glej prilogo 5).
Graf 5: Stopnja strinjanja s trditvami o obravnavi teme mavričnih družin v visokošolskem prostoru (visokošolski učitelji)
Legenda: 1 = Sploh se ne strinjam, 2 = Ne strinjam se, 3 = Deloma se strinjam, 4 = Popolnoma se strinjam
Rezultati so pričakovano pokazali tudi to, da so tisti visokošolski učitelji, ki na svojih predavanjih omenjajo mavrične družine, pri teh trditvah v večji meri izbirali odgovor »zelo pomembno« v primerjavi s tistimi visokošolskimi učitelji, ki teme ne omenjajo. Tako kot visokošolski učitelji so tudi študentje pri izpolnjevanju vprašalnika ocenjevali, kako pomembni se jim zdijo nekateri vidiki, ki zadevajo obravnavo teme mavričnih družin. Študentje so v povprečju ocenjevali kot zelo pomembno to, da se kot bodoči učitelji in drugi pedagoški delavci seznanijo s temo mavričnih družin, v najmanjši meri pa so se strinjali glede tega, da lahko visokošolski učitelji vplivajo na spremembo njihovih stališč glede mavričnih družin (glej graf 6).
3,23 3,35
3,42 3,48
1,00 2,00 3,00 4,00
Pomembno se mi zdi, da bodočim učiteljem in ostalim pedagoškim delavcem mavrično družino predstavimo
kot enakovredno heteroseksualni družini.
Pomembno se mi zdi, da bodoče učitelje in ostale pedagoške delavce seznanimo s temo mavričnih družin.
Pomembno se mi zdi, da bodoči učitelji in ostali pedagoški delavci razmišljajo o svojih stališčih in morebitnih predsodkih do mavričnih družin.
Pomembno se mi zdi, da se zavedam lastnih stališč in morebitnih predsodkov do mavričnih družin.
N=52
Graf 6: Stopnja strinjanja s trditvami o obravnavi teme mavričnih družin v visokošolskem prostoru (študenti)
Legenda: 1 = Sploh se ne strinjam, 2 = Ne strinjam se, 3 = Deloma se strinjam, 4 = Popolnoma se strinjam
Tudi tukaj me je zanimalo, ali se pri strinjanju oziroma nestrinjanju s temi trditvami pojavljajo razlike med študenti različnih fakultet. Kruskal-Wallisov test je pokazal naslednje statistično pomembne razlike (glej prilogo 6):
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,01) v mnenju glede pomembnosti, da se kot bodoči učitelji in ostali pedagoški delavci seznanijo s temo mavričnih družin. Študentom s Pedagoške fakultete v Kopru in Ljubljani je statistično značilno (ob stopnji p = 0,005 < 0,01) bolj pomembno, da se seznanijo s temo mavričnih družin kot bodoči učitelji oz. pedagoški delavci, kot študentom v Mariboru.
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,01) v mnenju pomembnosti zavedanja lastnih stališč in morebitnih predsodkov do mavričnih družin. Študentom s Pedagoške fakultete v Kopru in Ljubljani je statistično značilno (ob stopnji p = 0,004 < 0,01) bolj pomembno, da se zavedajo lastnih stališč in morebitnih predsodkov do mavričnih družin, kot študentom v Mariboru.
Rezultati raziskave so skladni z izsledki nekaterih predhodnih raziskav, ki so pokazale, da študentje in učitelji pomembno ocenjujejo seznanjenost s takšnimi vsebinami. To je pokazala na primer raziskava T. Rener (2009), ki jo je izvedla med študentkami gejevskih in lezbičnih študij, saj je kar 77,7 % vprašanih študentov menilo, da bi morala biti homoseksualnost in z njo povezane vsebine prisotne v šoli. Podobno ugotavlja tudi raziskava med srednješolskimi učitelji, ki kaže na to,
2,55
3,78 3,80
1,00 2,00 3,00 4,00
Zdi se mi, da lahko visokošolski učitelji vplivajo na spremembo mojih stališč glede
mavričnih družin.
Pomembno se mi zdi, da se zavedam lastnih stališč in morebitnih predsodkov do
mavričnih družin.
Pomembno se mi zdi, da se kot bodoči učitelji in ostali pedagoški delavci seznanimo
s temo mavričnih družin.
N=112
da večina (73,1 %) učiteljev meni, da je razprava o homoseksualnosti premalo prisotna v srednjih šolah (Magić, 2012).
4.5 Preverjanje hipotez
H1: Med visokošolskimi učitelji in študenti se glede mnenja, da bi s temo mavričnih družin morali seznaniti študente vseh smeri na izbranih fakultetah, pojavljajo statistično pomembne razlike.
Za preverjanje te hipoteze je bil uporabljen neparametrični Mann-Whitneyjev U-test. Pridobljeni rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med visokošolskimi učitelji in študenti (p = 0,525 > 0,05) glede strinjanja s tem, da bi morali s temo mavričnih družin seznaniti študente vseh smeri izbranih fakultet (glej tabelo 10). To pomeni, da se visokošolski učitelji in študenti približno enako strinjajo s to trditvijo. Skoraj 90 % študentov in ravno toliko visokošolskih učiteljev se deloma ali popolnoma strinja s tem, da bi morali biti s temo mavričnih družin seznanjeni študentje vseh smeri na pedagoških fakultetah. Na podlagi teh rezultatov hipotezo 1 zavrnem. Poleg tega se je več kot 90 % študentov strinjalo s trditvijo, da se jim obravnava teme mavričnih družin zdi pomembna za smer študija, ki jo obiskujejo, kar je v skladu z ostalimi pridobljenimi rezultati (glej prilogo 7).
Tabela 10: Povprečni rangi za strinjanje o seznanjanju s temo mavričnih družin študentov vseh smeri izbranih fakultet in rezultati Mann-Whitneyjevega U-testa
*V. učitelji = visokošolski učitelji
V zvezi s tem je bilo v obeh vprašalnikih vključeno tudi vprašanje o tem, kdaj naj bi študentje med študijem obravnavali temo mavričnih družin. Vprašanje je bilo postavljeno tako študentom kot tudi visokošolskim učiteljem. Obe skupini sta najpogosteje izbrali odgovor, da bi »tema mavričnih družin morala biti prisotna
Št.
med celotnim študijem« (glej graf 7). Med odgovori »drugo« najdemo mnenja o tem, kako je treba z govorom o mavrični družini začeti že prej, torej »v osnovni in srednji šoli, da se otroci zavedajo, da obstajajo različne vrste družin in da to sprejmejo kot nekaj normalnega«, nekateri visokošolski učitelji pa poudarjajo, da sami ne razlikujejo med različnimi oblikami družin in jih potemtakem ne izpostavljajo kot »posebne«. Med odgovori študentov najdemo tudi mnenje o tem, da bi tema »mavričnih družin lahko postala stalnica ne samo med študijem, ampak tudi v svetu in naj to ne bo več tabu tema«.
Graf 7: Prikaz odgovorov, kdaj naj bi študentje med študijem obravnavali temo mavričnih družin (študenti in visokošolski učitelji)
H2: Študentje ocenjujejo »bežno omenjanje teme mavričnih družin« kot najbolj neučinkovit način obravnave te teme, hkrati pa je to med visokošolskimi učitelji en izmed treh najpogosteje uporabljenih načinov.
Visokošolski učitelji so v anketi izbirali, katere načine obravnave teme mavričnih družin uporabljajo, študenti pa so v svojem vprašalniku ocenjevali, kako so ti načini po njihovem mnenju učinkoviti. Rezultati so pokazali (glej tabelo 11), da so najpogostejši trije načini, ki jih visokošolski učitelji uporabljajo za obravnavo teme mavričnih družin:
Študente pozovem, da izrazijo svoja stališča in mnenja o mavričnih družinah.
Temo mavričnih družin vključujem kot del predavanj.
Vodim diskusijo na temo mavričnih družin.
16,2% 13,3%
Pod »drugo« so visokošolski učitelji navedli še »branje leposlovnih del, ki vsebujejo tematiko mavričnih družin« in »spodbujanje k pozitivnem odnosu do sodobnih oblik družin« ter »razpravljanje o diskriminaciji«. Študentje so odgovarjali na vprašanje, katere od naštetih načinov obravnave teme mavričnih družin so zasledili med študijem oziroma so načine dopisali. Med najpogosteje izbranimi so bili
»bežno omenjanje« mavričnih družin, »diskusija« na to temo in »izražanje stališč«
na temo mavričnih družin (glej prilogo 8).
Tabela 11: Prikaz odgovorov na vprašanje o uporabljenih načinih obravnave teme mavričnih družin (visokošolski učitelji)
Več možnih
odgovorov f (%) vseh odgovorov f f (%)
Mavrične družine le bežno omenim, tej temi ne
posvečam preveč pozornosti. 8 9,1% 30,8%
Temo mavričnih družin vključujem kot del predavanj. 13 14,8% 50,0%
Temi mavričnih družin posvetim celo predavanje ali
sklop predavanj. 2 2,3% 7,7%
Tema mavričnih družin je del obvezne literature
predmeta (oz. predmetov), ki ga poučujem. 4 4,5% 15,4%
Študentom predlagam literaturo na temo mavričnih
družin. 9 10,2% 34,6%
Študente pozovem, da izrazijo svoja stališča in mnenja
o mavričnih družinah. 15 17,0% 57,7%
Študentom dam možnost priprave seminarske naloge
na temo mavričnih družin. 12 13,6% 46,2%
Študentom predstavim tuje prakse in primere. 5 5,7% 19,2%
Vodim diskusijo na temo mavričnih družin. 13 14,8% 50,0%
Povabim zunanjega gosta, ki je blizu tej tematiki. 2 2,3% 7,7%
Drugo: 5 5,7% 19,2%
Skupaj 88 100,0% 338,5%
Študente sem spraševala o načinih obravnave teme mavričnih družin, ki so jih bili deležni med študijem, in sicer o njihovi oceni učinkovitosti uporabljenih načinov.
Po mnenju študentov je najbolj učinkovit način »obisk zunanjega gosta«, najmanj pa »bežno obravnavanje teme«. Diskusija, ki je med učitelji eden izmed najpogostejših načinov obravnave teme mavričnih družin, je hkrati po mnenju
Po mnenju študentov je najbolj učinkovit način »obisk zunanjega gosta«, najmanj pa »bežno obravnavanje teme«. Diskusija, ki je med učitelji eden izmed najpogostejših načinov obravnave teme mavričnih družin, je hkrati po mnenju