Legenda: 1 = Sploh ne drži, 2 = Ne drži, 3 = Deloma drži, 4 = Popolnoma drži
Preverila sem tudi, ali se med študenti različnih fakultet pojavljajo razlike v strinjanju z zgornjimi trditvami. Uporabljen je bil Kruskal-Wallisov test, ki je pokazal naslednje razlike (glej prilogo 10):
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v mnenju glede zadostne seznanitve s temo mavričnih družin med študijem.
Študentje s Pedagoške fakultete v Kopru in Ljubljani se statistično značilno (ob stopnji p = 0,016 < 0,05) v večji meri strinjajo, da so se dovolj seznanili s temo mavričnih družin, kot študentje v Mariboru.
Med fakultetami obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v mnenju glede zadostne seznanitve z literaturo na temo mavričnih družin. Študentje s Pedagoške fakultete v Ljubljani se statistično značilno (ob stopnji p = 0,022 < 0,05) v večji meri strinjajo, da so se dovolj seznanili z literaturo na
1,97
2,42
2,76
1,00 2,00 3,00
Med študijem sem se dovolj seznanila z literaturo na temo mavričnih družin.
Med študijem sem se dovolj seznanil/-a s temo mavričnih družin.
Počutim se kompetentnega/kompetentno za delo z otroki, ki prihajajo iz mavričnih
družin.
N=105
Ne 78,1%
Da 21,9%
N=105
temo mavričnih družin, kot študentje Pedagoške fakultete Koper in Maribor.
Pri trditvi o kompetentnosti za delo z otroki, ki prihajajo iz mavričnih družin, se statistično pomembne razlike med študenti različnih pedagoških fakultet ne pojavljajo.
H5: Manj kot četrtina (25 %) študentov bi si želela temo mavričnih družin obravnavati kako drugače.
Na vprašanje »Ali bi si želeli temo mavričnih družin obravnavati kako drugače?« je pritrdilno odgovorila dobra petina vseh anketiranih študentov, zato hipotezo 5 potrdimo (glej graf 14). Študenti, ki so izbrali odgovor »da«, so svojo izbiro pojasnili z odgovorom v odprtem tipu vprašanja. Iz zapisanih odgovorov sem izluščila ključne ugotovitve o tem, kako bi si študentje še želeli obravnavati to temo, saj so se nekateri odgovori pojavljali večkrat, le da so bili zapisani z drugimi besedami. Iz danih odgovorov sklepam, da bi si študentje želeli naslednje:
1. Večjo prisotnost teme mavričnih družin med študijem
Študentje si želijo »več konkretnih primerov, več diskusije«, na kar kažejo tudi spodnji odgovori:
»Želela bi si, da bi jih obravnavali (sploh). V mojem letniku je veliko študentk (več kot 90 %), ki istospolnih partnerstev in mavričnih družin ne podpira, zaničuje in Graf 14: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali bi si želeli temo mavričnih družin obravnavati kako drugače?« (študenti)
celo stigmatizira. To je zelo problematično, saj bomo kot specialni pedagogi delali z vsemi otroki, tudi tistimi iz mavričnih družin in z istospolno usmerjenimi.«
»Žal pa se mi zdi, da se profesorji tej temi izogibajo. Premalo se pogovarjamo o mavričnih ljudeh in družinah, zato so ljudje nepodučeni in nestrpni.«
Nekaterim študentom se zdi pomembno, da se temo med študijem omenja, ampak poudarjajo tudi način, kako naj bi bila ta tema predstavljena. Pomembna se jim zdi z vidika zmanjševanja predsodkov:
»Rada bi, da bi se tudi o tej temi pogovarjali kritično in da se je ne bi izogibali. Ne sme nas biti strah govoriti o tem in se bati povedati tudi kaj negativnega o tem.«
»Mislim, da je okoli tega veliko predsodkov in bodo tudi še dolgo časa obstajali, zato mislim, da bi morali o tem več govoriti, ampak kritično, ne le negativno ali pozitivno.«
2. Stik z nekom iz mavrične družine – izkušnja iz prve roke
Študentje so navedli, da si želijo »obisk zunanjega gosta, ki bi izhajal iz mavrične družine«, »predstavitev mavrične družine in njihove izkušnje«.
3. Boljše poznavanje teoretičnega ozadja
Študentje so izrazili, da bi si želeli izvedeti več o tem, kaj so mavrične družine, kakšne pravice imajo, več ugotovitev raziskav in predavanj znanih profesorjev (npr.
Roman Kuhar).
4. Napotki in smernice v zvezi z mavričnimi družinami
Študentje so izpostavili, da ne vedo, kako ravnati s takšnimi družinami:
»Ne bi si želela jih nevede užaliti, prizadeti ali na kakšen način izpostaviti.«
Poleg tega pogrešajo napotke za obravnavo mavričnih družin v vrtcih in šolah kot tudi napotke pri delu s starši:
»Želela bi, da bi tematiko obravnavali na način, kako jih predstaviti učencem.«
»Kako bi lahko otrokom v vrtcu lažje razložili, da imajo nekateri otroci istospolna starša. Prav tako bi se morali seznaniti s tem, kako heteroseksualnim staršem približati homoseksualne starše.«
»Vesela bi bila (vsaj teoretičnih) osnov kako delati/sodelovati s takimi starši.«
Študentom se torej zdi pomembno, da se izobrazijo o tem, kako otrokom in staršem približati temo mavričnih družin. Zavedati se moramo, da bo lahko prav v njihovem razredu tudi otrok, ki bo prihajal iz mavrične družine. Avtorica A. M.
Sobočan (2009), ki v svojem članku Istospolne družine v Sloveniji predstavlja izsledke kvalitativne raziskave34, v zvezi s tem dodaja, da je istospolnim družinam še kako pomembno občutenje svoje družine kot običajne. To potrditev, da mavrične družine niso nič kaj drugačne od drugih družinskih oblik, lahko te družine dobijo tudi s pomočjo šole, saj je še kako pomembno, kako je otrokom ta oblika družine predstavljena med šolanjem in na kakšen način. Avtorji Forrest, Biddle in Clift (1997) opozarjajo, da mladi govorijo o homoseksualnosti predvsem zunaj učilnic, saj je tema prisotna v njihovi okolici (televizija, internet). Pogosto pa s tem načinom informiranja mladi dobijo napačne predstave in ravno zato je še toliko bolj pomembno, da temo vključimo v učni načrt in s tem mladim zagotovimo verodostojne informacije in odpravljamo predsodke ter zmotna prepričanja (prav tam). Tudi študentje so izpostavili, da imajo o temi mavričnih družin pomanjkljive informacije, kar je skladno z izsledki raziskave D. Lokar (2012), ki je pri ugotavljanju seznanjenosti strokovnih delavk in študentk o raziskavah glede istospolnega partnerstva, prišla do rezultatov, ki kažejo, da večina vprašanih (80,8 % strokovnih delavk in 92,3 % študentk) ni seznanjena s temi raziskavami.
H6: V visokošolskem prostoru obstajajo primeri dobrih praks obravnave teme mavričnih družin.
Z odprtim tipom vprašanja sem med visokošolskimi učitelji preverjala, ali obstajajo primeri dobrih praks obravnave teme mavričnih družin v visokošolskem prostoru.
Vprašanje ni bilo obvezno, nanj pa je odgovorilo 6 visokošolskih učiteljev. S tem lahko hipotezo 6 potrdimo. Nekdo izmed visokošolskih učiteljev je opisal tale primer:
»Tema je bila delno obravnavana na vajah pri zgodovini družinskih razmerij (od jedrne družine v 19. stoletju do sodobnih oblik in družinskih razmerij: posameznik, družba, ženska emancipacija, jedrna družina, razširjena, enostarševska, istospolna/mavrična).«
Nekaj visokošolskih učiteljev navaja primere dobrih praks v povezavi z različno literaturo:
34 V raziskavo je bilo vključenih 10 respondentov iz istospolnih družin, s katerimi so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji.
»Analiza otroške literature skozi vidik zastopanosti mavričnih družin in raziskava med vzgojitelji/vzgojiteljicami, kako pogosto posegajo po literaturi, ki mavrične družine predstavlja.«
»Knjiga Mavrične družine grejo v šolo.«
»Z odličnim magistrskim delom, obravnavo slikanic na temo istospolnih družin.«
Nekateri pa kot primer dobre prakse vidijo primere iz vsakdanjega življenja:
»Moj španski kolega je s svojim partnerjem posvojil štiriletnega tunizijskega dečka.
Fantek se je naučil španščine v pol leta, v družini pa ohranjajo tudi njegovo materinščino – francoščino. Starši so zelo skrbni, družina zadovoljna in srečna. O kakšnih posebnih težavah, predsodkih v njihovem okolju nisem slišala.«
»Učinkovito je, kadar študenti sami predstavijo primer, ki ga poznajo.«
Čeprav je na to vprašanje odgovorilo le nekaj izmed anketiranih visokošolskih učiteljev, vidimo, da so primeri dobre prakse med seboj zelo raznoliki. Temo mavričnih družin lahko tako zlahka naslavljamo v kontekstu družine, kar je tudi najpogostejša izbira visokošolskih učiteljev poleg človekovih pravic in enakosti spolov (glej tabelo 12). Na pedagoških fakultetah je govor o družini prisoten med celotnim študijem, pa naj bo to govor o oblikah družin, o sodelovanju z družino, o družinskih vzorcih in ostalih temah, povezanih z družino. Visokošolski učitelji imajo tako veliko možnosti za odpiranje diskusije na temo mavričnih družin in njihovo obravnavo, čeprav v različnih kontekstih. Pomagajo si tudi z različnim gradivom, kar je za študente lahko zelo dragoceno, saj tako ne spoznajo le strokovne literature, ki jih predstavlja teoretično ozadje, temveč tudi leposlovna dela, s katerimi si lahko pomagajo pri delu z otroki, saj jim lahko s pomočjo slikanic lažje približajo to tematiko. Glede poznavanja literature so odgovori študentov nekoliko nekonsistentni. Večina študentov (80 %) je namreč odgovorila, da se med študijem ni dovolj seznanila z literaturo na to temo, hkrati pa se ravno največ primerov dobrih praks nanaša ravno na obravnavo različne literature. Prav tako pa je bil odgovor »pomanjkanje literature na temo mavričnih družin« le malokrat izbran kot ovira s strani študentov.
Visokošolski učitelji in študentje so izražali tudi svojo stopnjo strinjanja s tem, ali bi morali za obravnavo mavričnih družin imeti poseben obvezni oziroma izbirni predmet. Več kot 70 % vprašanih študentov in skoraj 80 % vprašanih visokošolskih učiteljev se ne strinja s tem, da bi za obravnavo teme mavričnih družin na pedagoških fakultetah imeli poseben predmet, ki bi bil obvezen (glej prilogo 11 in prilogo 12). Približno dve tretjini študentov se deloma ali popolnoma strinjata s
tem, da bi na pedagoških fakultetah morali imeti poseben izbirni predmet, kjer bi obravnavali mavrične družine (glej prilogo 13). Pri visokošolskih učiteljih je mnenje o tem nekoliko drugačno, saj se s tem, da bi imeli izbirni predmet, strinja le slaba tretjina vseh vprašanih visokošolskih učiteljev (glej prilogo 14). Tukaj moramo seveda upoštevati možnost, da tako študentje kot tudi visokošolski učitelji morda menijo, da posebnih predmetov ne potrebujemo, saj temo lahko zadostno zajamemo v obstoječih predmetih.
Graf 15: Prikaz odgovorov strinjanja s trditvijo »Tema mavričnih družin je pri predmetu (oziroma predmetih), ki ga poučujem, dovolj zastopana.« (visokošolski učitelji)
Visokošolski učitelji so nazadnje ocenjevali še strinjanje s tem, ali se jim zdi tema mavričnih družin dovolj zastopana pri predmetu (oz. predmetih), ki ga poučujejo in nasploh njena zastopanost na fakulteti, kjer poučujejo. Nekaj več kot polovica vprašanih visokošolskih učiteljev meni, da tema mavričnih družin ni dovolj zastopana pri predmetu, ki ga poučujejo (glej graf 15). Skoraj 60 % vprašanih visokošolskih učiteljev ravno tako meni, da je tema nasploh premalo zastopana na fakulteti, kjer poučujejo, pri tem pa velja omeniti, da med mnenji visokošolskih učiteljev različnih pedagoških fakultet ne prihaja do statistično pomembnih razlik (glej graf 16).
Sploh se ne strinjam
20,4%
Ne strinjam se 32,7%
Deloma se strinjam
26,5%
Popolnoma se strinjam
20,4%
N=4
4.6 Povzetek ugotovitev 4.6.1 Visokošolski učitelji
Skoraj 70 % vprašanih visokošolskih učiteljev meni, da jim predmet oziroma predmeti, ki ga poučujejo, omogočajo obravnavo teme mavričnih družin.
Več kot 80 % vprašanih visokošolskih učiteljev pravi, da v obvezni literaturi predmeta, ki ga poučujejo, ni predvidena literatura na temo mavričnih družin.
Približno polovica (51,9 %) vprašanih visokošolskih učiteljev na svojih predavanjih omenja temo mavričnih družin.
Visokošolski učitelji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani statistično značilno bolj pogosto omenjajo mavrične družine na svojih predavanjih kot visokošolski učitelji Pedagoške fakultete v Kopru in Mariboru.
88 % vprašanih visokošolskih učiteljev se deloma ali popolnoma strinja s tem, da bi morali študente vseh smeri pedagoške fakultete seznaniti s temo mavričnih druži.
56,9 % vprašanih visokošolskih učiteljem meni, da bi morala biti tema prisotna med celotnim študijem, torej v vseh letih šolanja.
Izmed vprašanih visokošolskih učiteljev, ki temo mavričnih družin obravnavajo, jo najpogosteje vključujejo kot del predavanj, vodijo diskusijo na temo mavričnih družin in pozivajo študente, da izrazijo svoja stališča o mavričnih družinah. Najpogosteje jo omenjajo, ko govorijo o družini in človekovih pravicah.
Sploh se ne strinjam
14,9%
Ne strinjam se 45%
Deloma se strinjam
31,9%
Popolnoma se strinjam
8,5%
N=47
Graf 16: Prikaz odgovorov strinjanja s trditvijo »Tema mavričnih družin je med študijem na fakulteti, kjer poučujem, nasploh dovolj zastopana.« (visokošolski učitelji)
46,8 % vprašanih visokošolskih učiteljev, ki teme mavričnih družin ne omenja in 60,3 % visokošolskih učiteljev, ki jo, vidi največjo oviro pri obravnavi teme in razlog za njeno neobravnavo v tem, da tema ni vključena v učni načrt predmeta, ki ga poučujejo.
V visokošolskem prostoru obstajajo primeri dobre prakse obravnave teme mavričnih družin.
53,1 % vprašanih visokošolskih učiteljev se ne strinja s trditvijo, da je tema mavričnih družin dovolj zastopana pri predmetu, ki ga poučujejo, 59,6 % učiteljev pa meni, da tema nasploh ni dovolj zastopana na fakulteti, kjer poučujejo.
4.6.2 Študenti
Z izrazom »mavrična družina« se je pred pričetkom študija seznanila nekaj manj kot polovica vprašanih študentov, kar 16,1 % vprašanih študentov pa se s tem izrazom do sedaj ni seznanilo niti na fakulteti.
74,1 % vprašanih študentov je temo mavričnih družin obravnavalo pri enem ali več predmetih, 25 % pa teme med študijem ni obravnavalo.
59 % vprašanih študentov meni, da bi morala biti tema mavričnih družin prisotna med celotnim študijem na fakulteti, ki jo obiskujejo.
89,6 % vprašanih študentov se deloma ali popolnoma strinja s tem, da bi morali s temo mavričnih družin seznaniti študente vseh smeri pedagoške fakultete, ki jo obiskujejo.
Vprašanim študentom se zdijo najbolj učinkoviti načini za obravnavo teme mavričnih družin obisk gosta, predstavljene tuje prakse in primeri ter diskusija.
66,1 % vprašanih študentov tema mavričnih družin zanima in 75,9 % bi si želelo na to temo izvedeti kaj več.
54,4 % vprašanih študentov kot bodoči učitelji in ostali pedagoški delavci vidijo največjo oviro za obravnavo mavričnih družin v pomanjkanju znanja in informacij.
21,9 % vprašanih študentov, ki bi si temo mavričnih družin želelo obravnavati drugače kot do sedaj, si želi: večjo prisotnost teme mavričnih družin med študijem, stik z nekom iz mavrične družine, boljše poznavanje teorije, napotke in smernice za delo v zvezi z mavričnimi družinami.
4.7 Omejitve raziskave in možnost nadaljnjega raziskovanja
V raziskavo je bilo vključenih 184 visokošolskih učiteljev in študentov Pedagoške fakultete v Kopru, Pedagoške fakultete v Mariboru ter Pedagoške fakultete v Ljubljani. Z raziskavo sem dobila vpogled v to, kakšen je odnos do mavričnih družin v visokošolskem prostoru, vendar se zavedam omejitve, ki jih prinaša raziskava, saj je bila narejena le s študenti in visokošolskimi učitelji določenih smeri na pedagoških fakultetah. Odgovori bi se morda precej razlikovali, če bi bili v raziskavo vključeni tudi študentje in visokošolski učitelji za področje predmetnega pouka. Prav tako bi bilo zanimivo raziskati, kakšen je odnos do teme mavričnih družin na ostalih fakultetah, kjer se prav tako izobražujejo nekateri bodoči učitelji (npr. Filozofska fakulteta). Poleg tega predvidevam, da je na dobljene rezultate vplivalo tudi to, da so anketo delno ali v celoti rešili tisti, ki so s temo bolj seznanjeni ter so ji bolj naklonjeni, kot pa tisti, ki jih te tematike ne poznajo. Ker gre za temo, ki marsikomu povzroča nelagodje, bi bilo treba odnos do nje v visokošolskem prostoru poglobiti s pomočjo kvalitativne raziskave. Rezultati raziskave so sicer pokazali, da je glavna ovira neobravnavanja te teme visokošolskih učiteljev v tem, da tema ni vključena v učni načrt predmeta, ki ga poučujejo. Zanimivo bi bilo raziskati učne načrte predmetov na pedagoških fakultetah in ugotoviti, v kolikih je eksplicitno ali implicitno omenjena tema mavričnih družin, ki bi omogočala obravnavo te teme v sklopu predmeta.
Predvsem vidim možnost za nadaljnje raziskovanje na tem področju v smeri akcijskega raziskovanja, ki bi omogočilo izboljševanje dosedanje prakse na področju obravnave teme mavričnih družin v visokošolskem prostoru, s tem pa tudi pripravljenost bodočih učiteljev in morda oblikovanje smernic tudi za že obstoječe učitelje.
IV SKLEP
Poglavitni cilj magistrske naloge je bil raziskati odnos študentov in visokošolskih učiteljev pedagoških fakultet do teme mavričnih družin in izkušnje z obravnavo teme ter načine obravnave, ki se pojavljajo v visokošolskem prostoru.
V teoretičnem delu sem na kratko predstavila mavrične družine, njihovo pravno ureditev, odnos slovenske družbe do homoseksualnosti in mavričnih družin ter s tem povezane stereotipe in predsodke. Večji poudarek sem namenila do sedaj že opravljenim raziskavam, predvsem tistim, ki se dotikajo teme mavričnih družin v šolskem prostoru. Pri tem sem se osredotočila na izsledke raziskav, ki prikazujejo, kako usposobljeni so (bodoči) učitelji v šolskem prostoru za obravnavo v šolskem prostoru ter ovire, zaradi katerih se v šolah ta tema tako poredko pojavlja.
Raziskovalci mednarodne primerjalne raziskave o položaju otrok iz mavričnih družin so prišli do ugotovitev, (Bercht in Sobočan, 2012), da učiteljice o mavričnih družinah ne govorijo, ker o tej temi niso dovolj informirane, ne vedo, kako naj bi se z otroki pogovarjale o mavričnih družinah, skrbijo jih nasprotovanja staršev in tudi vodstva šole. O pomanjkanju informacij piše tudi avtorica N. Tuš Špilak (2014), katere raziskave je pokazala, da kar 66,3 % vprašanih vzgojiteljic v času izobraževanja in v sklopu dodatnega izobraževanja ni bilo deležnih govora o istospolnih družinah ali pa se tega ne spomni.
Na podlagi rezultatov in izsledkov preteklih raziskav sem oblikovala raziskovalna vprašanja, s pomočjo katerih sem iskala odgovore na to, kako se tema mavričnih družin odpira v visokošolskem prostoru pedagoški fakultet, na katerih se izobražujejo bodoči učitelji ter ostali pedagoški delavci. Za boljši vpogled sem k sodelovanju v raziskavi povabila tako študente kot tudi visokošolske učitelje in ugotavljala usklajenost oziroma razhajanja med njihovimi odgovori. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pri študentih in visokošolskih učiteljih preverjala odnos do mavričnih družin ter kakšna so njihova prepričanja v zvezi z njimi. Izmed petih trditev so se anketiranci v največji meri strinjali s trditvijo, da so otroci iz mavričnih družin stigmatizirani. Zagotovo bi bilo zanimivo dobiti tudi odgovore, kaj so po njihovem mnenju vzroki za to. Najmanj so se anketiranci strinjali s trditvijo, da je za otroke, ki odraščajo v mavričnih družinah, večja verjetnost, da bodo postali istospolno usmerjeni. Poleg tega sem ugotovila, da med študenti prihaja do statistično pomembnih razlik v strinjanjih s temi trditvami, glede na to katero pedagoško fakulteto obiskujejo. Študentje Pedagoške fakultete v Mariboru se tako statistično bolj pomembno strinjajo s tem, da otrok za razvoj potrebuje tako očeta kot mati in da odraščanje v mavričnih družinah pomeni večjo verjetnost, da
postanemo istospolno usmerjeni. Prav tako se študentom Pedagoške fakultete v Mariboru mavrične družine zdijo v večji meri nenaravne. V primerjavi s študenti Pedagoške fakultete v Ljubljani in Kopru, se študentom Pedagoške fakultete v Mariboru zdi manj pomembno, da se seznanijo s temo mavričnih družin in se zavedajo lastnih stališč ter predsodkov do mavričnih družin. Vzroka za razlike med
postanemo istospolno usmerjeni. Prav tako se študentom Pedagoške fakultete v Mariboru mavrične družine zdijo v večji meri nenaravne. V primerjavi s študenti Pedagoške fakultete v Ljubljani in Kopru, se študentom Pedagoške fakultete v Mariboru zdi manj pomembno, da se seznanijo s temo mavričnih družin in se zavedajo lastnih stališč ter predsodkov do mavričnih družin. Vzroka za razlike med