Opombe: Število učencev je 396–399. Število analiziranih odgovorov, ki ustrezajo učencem iz kategorije
»malo znanja«, znaša 73–76, iz kategorije »srednje veliko znanja« 297–301, iz kategorije »veliko znanja«
pa 63–64. Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, SD – standardni odklon, χ2 – vrednost Kruskal-Wallisovegapreizkusa, p – statistična pomembnost.
Trditev Malo znanja Srednje veliko
znanja Veliko znanja
Najbolje bi bilo, da bi odstrelili vse
rise. 1,4 0,11 0,95 1,2 0,04 0,71 1,1 0,06 0,51 8,5 2 0,014
Taboril bi le tam, kjer daleč naokoli ne
bi bilo nobenega risa. 3,6 0,15 1,34 3,5 0,08 1,33 3,4 0,18 1,42 0,66 2 0,721
Risov se bojim. 2,8 0,17 1,45 2,5 0,08 1,42 2,1 0,17 1,37 9,90 2 0,007
Strah bi me bilo hoditi po gozdu, če bi
vedel, da tam živijo risi. 3,2 0,17 1,45 2,8 0,08 1,43 2,3 0,17 1,38 11,1 2 0,004
27
4.6 STALIŠČA UČENCEV GLEDE NA OBMOČJE BIVANJA
6. Hipoteza: Učenci, ki obiskujejo šolo zunaj območja pojavljanja evrazijskega risa, imajo bolj pozitivna stališča o tej živali kot učenci, ki obiskujejo šolo na območju pojavljanja risa.
V vzorec je bilo vključenih 431–441 učencev, od tega 306–312 kočevskih ter 125–129 gorenjskih. Mann-Whitneyev preizkus je pokazal, da se med učenci z območja pojavljanja risa in učenci zunaj območja pojavljanja risa ne pojavljajo statistično pomembne razlike v stališčih z izjemo štirih trditev od petnajstih (preglednica 16).
Edina statistično pomembna razlika s področja učenja o risu se je pokazala pri trditvi O risih bi se rad učil (p = 0,050), ki so ji učenci z Gorenjskega (M = 3,9) naklonjeni malo bolj kot učenci s Kočevskega (M = 3,7). Tudi pri vseh preostalih trditvah znanstvenega vidika stališč so v nasprotju s šesto hipotezo gorenjski učenci pokazali več naklonjenosti kot kočevski.
Pri sklopu ekološkega vidika stališč se je prav tako izkazala le ena statistično pomembna razlika, in sicer pri trditvi Risi v naravi niso pomembni, s katero so se učenci s Kočevskega (M = 1,7) strinjali malo bolj kot tisti z Gorenjskega (M = 1,5). Pri preostalih trditvah ni statistično pomembnih razlik, so pa učenci precej enotno naklonjeni varovanju risa, še posebej se strinjajo s pomembnostjo ohranjanja risa za prihodnje generacije (M = 4,3;
M = 4,4), enotno pa nasprotujejo odstrelitvi vseh risov (M = 1,2).
Pri trditvah, ki so preverjale strah in negativistična stališča, sta se izkazali dve statistično pomembni razliki. Prisotnost risa v gozdovih v svoji okolici bi sprejel brez večjih težav (p = 0,003) so učenci s Kočevskega (M = 3,8) označili višje kot učenci z Gorenjskega (M = 3,4). Statistično pomembno razliko opazimo tudi pri trditvi Strah bi me bilo hoditi po gozdu, če bi vedel, da tam živijo risi (p = 0,020), ki pa so jo višje ocenili učenci z Gorenjskega (M = 3) kot kočevski učenci (M = 2,7). Pri preostalih trditvah so bili učenci precej enotni, lahko pa opazimo izrazito višje standardne odklone pri vseh trditvah, ki se nanašajo na strah in negativna čustva o risu (SN od 1,12 do 1,46), kar pomeni, da so učenci v povprečju izrazili strah in negativna čustva do risa, vendar ta niso prisotna med vsemi, med nekaterimi pa so še izrazitejša.
28
Preglednica 16: Pregled analize rezultatov po posameznih trditvah stališč glede na območje bivanja učencev
Trditev Kočevsko Gorenjsko Nameniti bi morali več denarja za varovanje
risov. 3,9 0,07 1,22 4,1 0,10 1,14 –1,401 0,161 Taboril bi le tam, kjer daleč naokoli ne bi bilo
nobenega risa. 3,5 0,08 1,34 3,4 0,12 1,36 –0,610 0,542
Risov se bojim. 2,5 0,08 1,44 2,5 0,12 1,39 –0,767 0,443
Strah bi me bilo hoditi po gozdu, če bi vedel,
da tam živijo risi. 2,7 0,08 1,46 3,0 0,12 1,38 –2,333 0,020
Opombe: Število učencev je 431–441. Število analiziranih odgovorov, ki ustrezajo učencem iz kategorije
»Gorenjsko«, znaša 125–129, iz kategorije »Kočevsko« pa 306–312.
Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, Z – vrednost Mann-Whitneyevega preizkusa, p – statistična pomembnost.
29 5 RAZPRAVA
V raziskavi smo z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja preverjali znanje in stališča učencev drugega triletja osnovne šole do evrazijskega risa. Vključene so bile šole s Kočevskega in Gorenjskega. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo znanje in kakšna so njihova stališča o risu glede na spol, starost oz. razred, območje bivanja, pa tudi to, kakšen vpliv ima raven znanja na njihova stališča.
Avtorici anketnega vprašalnika in preizkusa znanja sta Ana Pšeničnik (2020) in Ana Lasič (2019), ki sta enako raziskavo opravili med učenci tretjega triletja ter dijaki srednje šole in gimnazije. Za našo raziskavo smo vprašalnik priredili za učence nižjih razredov, vendar bi morali v nadaljnje še bolj poenostaviti ali pa raziskavo opraviti v dveh delih, saj je bil za mlajše učence vprašalnik prenaporen in je zahteval preveč branja in zbranosti, zato je prihajalo do večjih nepotrebnih standardnih napak, saj so učenci prenehali izpolnjevanje ali pa obkroževali naključne odgovore, le da bi čim prej končali izpolnjevanje.
Vzorec 441 učencev je bil sicer dokaj enakomerno razporejen med dečki (52 %) in deklicami (48 %), ne pa tudi glede na območje, saj je zajemal 312 učencev z območja Kočevskega ter 129 učencev z območja Gorenjskega. Za statistično pomembnejše rezultate, ki bi jih lahko posploševali na osnovno množico, bi morali vključiti več učencev iz obeh regij ter poskrbeti za bolj enakomerno porazdelitev vzorca. Z vključitvijo več različnih šol z istega območja bi lahko raziskali tudi razlike med njimi.
Ugotovili smo, da imajo učenci malo znanja o risu, najmanj o ekologiji ter področju ogroženosti in varovanja risa, največ pa o njegovi biologiji. Opazili smo tudi znaten obseg napačnih predstav, ki se pojavljajo tudi pri starejših učencih in odraslih (Pšeničnik, 2020;
Lasič 2019; Mavec idr. 2020).
Pri pregledu stališč smo ugotovili pozitivno naklonjenost učencev risu. Učenci bi se o risu učili in razumejo pomembnost njegovega varovanja, so pa do risa izkazali nekaj strahu. Najpomembnejšo korelacijo smo ugotovili med znanjem in stališči – učenci, ki so dosegli boljše rezultate pri preizkusu znanja, so izkazali tudi boljša stališča. Najslabše stališče so izkazali učenci, ki so dosegli podpovprečne rezultate pri preizkusu znanja. V nadaljevanju so bolj podrobno predstavljene posamezne hipoteze in rezultati.
5.1. ZNANJE UČENCEV O EVRAZIJSKEM RISU JE NIZKO
Rezultati kažejo, da je znanje učencev drugega triletja o risu nizko. V povprečju je njihov skupen rezultat znašal 47,6 %, kar pomeni, da prvo hipotezo lahko sprejmemo, saj so učenci odgovorili pravilno na manj kot 50 % vprašanj.
Tak rezultat je bil pričakovan, saj sta podobne rezultate ugotovili tudi Pšeničnik (2020) in Lasič (2019) v svojih raziskavah znanja in stališč učencev in dijakov o risu, ki sta bili opravljeni na istem območju kot naša raziskava. Učenci drugega triletja so pravilno odgovorili na 50 % trditev (Pšeničnik, 2020), dijaki pa na 56,2 % (Lasič, 2019). Kot že ugotavlja Kellert (1984a), se znanje o živalih s starostjo povečuje, zato smo lahko predvidevali, da bo znanje mlajših učencev nižje.
30
Če primerjamo raziskave znanja slovenskih učencev in dijakov o drugih velikih zvereh, lahko prav tako ugotovimo, da je nizko. Oražem in Tomažič (2018) sta v raziskavi, izpeljani med srednješolci, ugotovila, da pri preizkusu znanja o volku v povprečju dosegajo le 42,9 %. Sicer gre za drugačen vzorec testiranih, vendar pa lahko iz teh podatkov sklepamo, da je znanje učencev boljše o risu kot o volku.
Vprašanja pri preizkusu znanja o risu smo razdelili v tri skupine: biologija, ogroženost in varovanje ter ekologija risa. Učenci so največ znanja izkazali na področju biologije –kar 88,7 % jih je prepoznalo risa med slikami mačk, 90,7 % pa jih je vedelo, da risi sodijo v družino mačk. Najslabše znanje so učenci izkazali na področju ogroženosti in varstva risa.
Večina učencev sicer ve, da je ris v Sloveniji ogrožena vrsta, vendar pa jih le presenetljivih 5,7 % ve, da jih najbolj ogroža parjenje v sorodstvu. Ob primerjavi rezultatov raziskave med starejšimi anketiranci ugotovimo, da vsi bolje poznajo pomembnost ogroženosti in varovanja risov (Pšeničnik, 2020; Lasič 2019; Mavec idr.
2020). V raziskavi odnosa slovenske javnosti in interesnih skupin do risa in njegovega upravljanja so ugotovili, da več kot polovica splošne javnosti ve, kaj ogroža risa, med lovci jih je za to vedelo 86 %. Predvidevamo lahko, da učenci od 4. do 6. razreda ne razumejo pomena parjenja v sorodstvu ter zagotovo tudi ne posledic, ki temu sledijo, saj se s tematiko genov srečajo šele v 9. razredu (Učni načrt za biologijo, 2011) ter kasneje v srednji šoli.
Področje ekologije so učenci poznali bolje, kot bi pričakovali na podlagi že opravljenih raziskav (Lasič, 2019; Pšeničnik, 2020; Kellert, 1984c).
Opazili smo tudi nekaj napačnih predstav. Kar 50,6 % učencev misli, da ris svojemu plenu pretrga vrat ter mu izpije kri. Krofel idr. (2009) predvidevajo, da je ta mit nastal zaradi natančnega ugriza v vrat, s katerim ris ubije plen. Prav tako kar 66,9 % učencev meni, da starši mladičem ugriznejo del repa, jih je pa le 39,7 % prepričanih v prav tako zelo razširjen mit, da risi večino časa preživijo na drevesih. Mit je predvidoma nastal v časih, ko so risa še lovili s psi, pred katerimi je zbežal na drevo (Krofel idr., 2010).
5.2. RAZLIKE GLEDE NA SPOL
Kljub temu da mnoge raziskave kažejo razlike v stališčih in znanju o različnih živalih glede na spol, v naši raziskavi to ni bilo ugotovljeno.
Pri analizi razlik v znanju glede na spol smo pregledali le rezultate po skupinah tipov vprašanj in nikjer se niso izkazale razlike. Deklice so izkazale malo več znanja kot dečki, bi pa lahko v prihodnje pregledali še vsako posamezno vprašanje.
Pri primerjavi stališč med deklicami in dečki smo ugotovili tri statistično pomembne razlike, vse nanašajoče se na negativistično komponento stališč. Deklice so izrazile več strahu o risu, saj so bolj potrdile naslednje trditve: Taboril bi le tam, kjer daleč naokoli ne bi bilo nobenega risa, Risov se bojim, Strah bi me bilo hoditi po gozdu, če bi vedel, da tam živijo risi. Tudi Prokop in Tunnicliffe (2010) sta ugotovila, da deklice manj favorizirajo živali, ki predstavljajo grožnjo, nevarnost ali bolezen zanje. Možna razlaga je v evolucijsko slabši fizični pripravljenosti za bežanje pred plenilci. Podobne rezultate so ugotovili tudi Oražem idr. (2021) v raziskavi znanja in stališč učencev do rjavega
31
medveda v Sloveniji. Fantje so izkazali več znanja, manj strahu ter več zanimanja za učenje o medvedu in njegovo varovanje.
Tako učenci kot učenke so v naši raziskavi izkazali naklonjenost učenju o risu, so pa dečki statistično bolj izrazili željo po učenju o tem, kako ris pleni. Tudi Oražem idr. (2016) ugotavljajo, da se učenci želijo učiti o volkovih. Ti rezultati so vzpodbudni, saj pomenijo, da učenci želijo pridobiti znanje, potrebujejo le ustrezen vir znanja in motivacijo.
5.3 RAZLIKE GLEDE NA OBMOČJE BIVANJA
Med učenci, ki prihajajo z območja stalne prisotnosti risa (s Kočevskega), in učenci, ki prihajajo z območja brez stalne prisotnosti risa (z Gorenjskega), nismo opazili statistično pomembnih razlik – te so se izkazale le pri nekaj trditvah. Gorenjski učenci so izkazali statistično pomembno več znanja le pri vprašanju Zakaj so risi v naravi pomembni?, vendar so pri primerjavi povprečnega števila doseženih točk, v nasprotju z našo hipotezo, dosegli nekoliko boljše rezultate.
Bath in sod. (2008) so v raziskavi na Poljskem ugotovili, da imajo prebivalci območja pojavljanja risa velikih zveri tudi več znanja, manj strahu in tolerance do njih. Razlog, zakaj v primeru naše raziskave ni bilo tako, je morda v tem, da le 34,9 % kočevskih učencev ve, da ris biva na njihovem območju, medtem ko kar 72,1% gorenjskih učencev ve, da ga pri njih ni. Glede na ta rezultat je težko pričakovati več znanja pri kočevskih učencih, saj se ne zavedajo niti njegove prisotnosti.
Pri primerjavi stališč glede na območje bivanja učencev smo ugotovili statistično pomembne razlike le pri štirih trditvah od petnajstih. Zaključimo lahko, da se v primeru naše raziskave na pojavljajo razlike v stališčih glede na območje bivanja učencev. Tako gorenjski kot kočevski učenci izražajo pozitivno stališče o risu. Pri obeh skupinah je bilo izraženega nekaj strahu, nekoliko več pri učencih, ki ne prihajajo z območja stalne prisotnosti risa. Obe skupini učencev se dobro zavedata ekološke pomembnosti risa in podpirata njegovo varovanje.
Naši rezultati sovpadajo z rezultati Pšeničnik (2020), ki je raziskavo opravila med starejšimi učenci z enakih območij kot mi. Mnogo raziskav ugotavlja pomembne razlike v stališčih do velikih zveri glede na območje bivanja. Kellert (1984a) je v ameriški raziskavi ugotovil večjo naklonjenost in znanje med prebivalci podeželja kot med prebivalci mest. Tudi Prokopova (2010) raziskava je pokazala manj strahu med osebami, ki prebivajo na območju, na katerem je prisoten medved, kot med tistimi, ki prebivajo zunaj takega območja. Heberlein in Ericsson (2005) sta v raziskavi švedskega prebivalstva ugotovila ravno nasprotno. V obeh primerih in tudi mnogih drugih gre za raziskave večjih držav, kjer so razlike v območjih in prebivalcih večje kot v Sloveniji.
Prav tako se je naša raziskava nanašala le na risa, ki je med splošno javnostjo dobro sprejet (Mavec idr., 2020) in velja za karizmatično in nekonfliktno vrsto, v nasprotju denimo z medvedom in volkom. Kljub temu pa Oražem idr. (2021) v raziskavi med slovenskimi učenci niso ugotovili razlik v znanju in stališčih glede na območje bivanja.
5.4 RAZLIKE GLEDE NA RAZRED
32
Pri primerjavi znanja učencev po razredih smo najboljše rezultate ugotovili pri učencih 5. razreda (M = 15,4 od možnih 31 točk), nekoliko nižje v 4. razredu (M = 15,1) in najnižje v 6. razredu (M = 13,4). Kellert (1984a) je v nasprotju z našimi rezultati ugotovil višje znanje med starejšimi anketiranci, kot mlajšimi, vendar so bile starostne razlike med njimi večje. Tudi Dimopoulos in Pantis (2003) sta v raziskavi znanja učencev o želvah ugotovila porast glede na starost.
Če primerjamo rezultate Pšeničnik (2020) in Lasič (2019), sta tudi omenjeni ugotovili, da znanje ne raste linearno po razredih, torej so v tem primeru pomembni tudi drugi dejavniki. Ob pregledu učnega načrta za naravoslovje (2011) oz. naravoslovje in tehniko (2011) lahko ugotovimo, da je pri področju žive narave predvideno le spoznavanje biologije rastlin (fotosinteza, zgradba in delovanje, razmnoževanje rast, razvoj razvrščanje, prilagoditve in pomen rastlin v ekosistemu), medtem ko v 4. in 5. razredu natančno spoznavajo vsa živa bitja (razvrščanje, rast, razvoj, prehranjevalne verige in spleti, izmenjava z okolico). Zanimivo bi bili analizirati še stališča učencev po razredih, da bi ugotovili, ali so starejši učenci sploh naklonjeni učenju o risu.
5.5 VPLIV ZNANJA NA STALIŠČA
Statistično najbolj izrazito se razlike v stališčih pojavljajo glede na znanje. Več ko je znanja, bolj so učenci naklonjeni učenju o risu in njegovemu varovanju, izražajo pa tudi manj strahu.
Pri analizi vpliva znanja na stališča smo učence razdelili v tri skupine glede na dosežene točke pri preizkusu znanja. Skupina z malo znanja je dosegala podpovprečne rezultate, skupina s srednjim znanjem povprečne in skupina z veliko znanja nadpovprečne rezultate.
Pomembne razlike smo ugotovili pri dvanajstih od petnajst možnih trditev. Kljub temu da so vse skupine izrazile pozitivna stališča do risa, pa so učenci z veliko znanja pri vseh trditvah povprečno izkazali najvišjo naklonjenost.
Mnogo raziskav sovpadajo z našimi rezultati, in to tako med slovenskimi kot tujim učenci.
Oražem idr. so enako hipotezo potrdili na področju medveda, Pšeničnik (2020) in Lasič (2019) na področju risa ter Oražem in Tomažič (2018) na področju volka.
Kljub pozitivnemu stališču so učenci izkazali strah do risa. Najmanj so ga izkazali učenci z veliko znanja, kar sovpada z raziskavo Bath idr. (2008) ter Røskaft idr. (2007). Več ko imajo ljudje znanja o živali, manj strahu je prisotnega. Enako ugotavljajo tudi Mavec idr.
(2020) v raziskavi stališč do risa v Sloveniji. Lovci, ki so izkazali največ znanja v primerjavi s splošno javnostjo in rejci, so izkazali tudi najmanj strahu pred risom, obenem pa tudi največjo naklonjenost njegovemu varovanju.
Vpliv na strah pred določenimi živalmi se utemeljuje tudi z zgodbami, ki jih avtorji predstavijo negativno. V Sloveniji ni vidnejše otroške literature, katere lik bi bil ris, so pa denimo volkovi pogosto predstavljeni kot negativni, nevarni in napadalni. Prokop idr.
(2011) poudarjajo problematiko lika volka kot žival negativnega karakterja in predlagajo spremembe, ki bi se skladale tudi z vse pomembnejšimi spoznanji s področja ekologije.
Mnogo raziskav kaže pomembnost izobraževanja in razvoja pozitivnih stališč že pri mlajših učencih. Izobraževanje naj bo izkustveno in praktično. Tomažič (2011) poudarja pomembnost fizičnega stika z živaljo, česar v primeru naše raziskave ni mogoče
33
upoštevati dobesedno, saj stik z risom, razen z nagačenim, ni mogoč. Še vedno pa obstajajo možnosti obiska živalskega vrta, muzeja, rokovanje z deli risovega telesa (dlaka, kosti, lobanja, zobje, čopki, kožuh) ipd. Lukas in Ross (2005) ugotavljata pomembno korelacijo med dejstvom, ali gre pri respondentih za obiskovalce živalskih vrtov, in njihovim znanjem, še posebej po večkratnih obiskih. Živalski vrtovi predstavljajo pomembno izobraževalno središče za varovanje in ozaveščanje ljudi, vendar so pomembni tudi organizatorji in upravljavci živalskih vrtov, ki ljudem ponudijo ne le ogled živali, ampak tudi pomembne informacije o njihovi pomembnosti v ekosistemu in ogroženosti.
Raziskovalci prav tako ugotavljajo mnogo drugih netradicionalnih metode izboljševanja znanja in stališč do živali. Prokop idr. (2011) predlagajo pogoste sprehode v naravi, ki korelirajo tudi z manjšim strahom pred plenilci. Prav tako so ugotovili srednje pomembno korelacijo med ogledom naravoslovnih filmov in zmanjšanjem strahu pred volkom.
V razpravi smo predstavili stališče in znanje učencev, vendar je tu pomemben tudi vir njihovega znanja. Poudariti želimo pomembnost primernega izobraževanja ne le učiteljev biologije, s katerimi pridejo učenci v stik šele v 6. razredu, temveč tudi učiteljev razrednega pouka. Torkar idr. (2007) so v raziskavi med študenti Pedagoške fakultete ugotovili, da so njihove najljubše živali pes, mačka, konj in delfin, gnus in strah pa so, kot je bilo predvidljivo, izrazili do kače, škorpijona, medveda in pajka. Podobne rezultate je pridobil tudi Kellert (1984c) v raziskavi znanja in stališč otrok do živali, kar pomeni, da se favoriziranje določenih živali skozi leta odraščanja ne spreminja. Tomažič (2017) je med študenti poučevanja biologije ugotovil strah pred živalmi, ki lahko povzročijo fizično bolečino, ter gnus pred majhnimi sluzastimi živalmi. Podobne ali še slabše rezultate lahko predvidevamo tudi med učitelji razredne stopnje, saj njihov študij daje temu področju še manj poudarka. Ta tema nudi še veliko odprtih možnosti za raziskavo in nujne posledične spremembe pri študiju poučevanja na razredni stopnji.
34 6 SKLEPI
Z našo raziskavo smo ugotovili naslednje:
- Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj so pravilno odgovorili na 47,6 % vprašanj. Največ znanja so sicer izkazali na področju osnovne biologije risa, manj pa vedo o ogroženosti in varstvu risa ter o ekologiji risa.
- Znanje in stališča o risu se glede na spol učencev ne razlikujejo. Znanje tako deklic kot dečkov je nizko, so pa deklice izkazale več negativističnih stališč, torej je med njimi prisoten večji strah pred risom, vendarle pa ga v svojem okolju oboji sprejemajo.
- Znanje učencev, ki prihajajo z območja stalne prisotnosti risa, se ne razlikuje od znanja učencev, ki prihajajo z območja brez stalne prisotnosti risa. Ugotovilo smo, da je znanje učencev z območja prisotnosti risa pravzaprav še nekoliko nižje.
- Učenci višjih razredov niso izkazali večjega znanja kot učenci nižjih razredov.
Največ znanja o risu so izkazali učenci petih razredov.
- Učenci, ki imajo več znanja, so izkazali tudi boljše znanstveno in varstveno stališče do risa. Prav tako so nižji negativistični vidik stališč izkazali učenci z več znanja, kar pomeni, da se strah z znanjem niža.
- Stališča se med učenci glede ena območje bivanja ne razlikujejo. Tako kočevski kot gorenjski učenci so izkazali naklonjenost učenju o risu ter varovanju in ohranjanju risa, obenem pa tudi nekoliko strahu.
Na podlagi dobljenih rezultatov predlagamo bolj sistematično vključevanje risa in drugih velikih zveri v učne načrte že v nižjih razredih. Poleg izkušenjskega učenja, pri katerem rokujejo z okončinami in drugimi značilnimi deli živali, obiski živalskih vrtov in muzejev, bi bilo potrebno tudi temeljitejše vključevanje velikih zveri tudi v pouk, in sicer z različnimi aktivnostmi pri različnih predmetih. Želimo, da bi učenci in učitelji bolj ozavestili pomen varovanja okolja in vseh živih bitij, ki so pomembna za naš ekosistem.