Sobivanje z velikimi zvermi

Sobivanje ljudi z risom kot pripadnikom velikih zveri je od nekdaj predstavljalo izziv, a veliko manjšega v primerjavi z medvedom in volkom. Do zdaj še ni bilo nobenega podatka o napadu risa na človeka. Tudi samica z mladiči ob srečanju s človekom ni napadalna (Strategija …, 2016).

Koncept varovanja ogroženih vrst se je skozi leta spremenil in zdaj obsega ne le naravovarstvenikov, temveč vse deležnike, ki živijo na območju ogrožene živalske vrste.

Širša javnost in njena stališča so postali pomemben del projektov varovanja živali. Za namen izobraževanja in iskanja predlogov ter soodločanja so organizirane delavnice in podobni dogodki (Oražem idr., 2019). Primer take prakse v Sloveniji je trenutno projekt LIFE Lynx, katerega eden izmed petih glavnih ciljev je »omogočiti zainteresiranim deležnikom sodelovanje pri doselitvi, s čimer bi zagotovili širšo javno podporo pri varovanju in ohranitvi risa. Podpora ključnih deležnikov bo pomemben del doselitve, varovanja in ohranitve risov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni« (LIFE Lynx, 2021).

Velike zveri so bile zaradi svojega plenilskega načina življenja od nekdaj konfliktne in človek jih je zaradi svojega plenilskega načina življenja preganjal. A v primerjavi z medvedom in volkom je ris izrazito manj konflikten. V javnomnenjski raziskavi, izvedeni v sklopu projekta LIFE Lynx, ter magistrskih nalogah (Mavec idr., 2020; Lasič, 2019;

Pšeničnik 2020) je bilo ugotovljeno, da sta ohranitev risa in naselitev novih osebkov dobro podprta. Risjih napadov na domače živali skoraj ni, prav tako še ni bilo zabeleženega napada risa na človeka (Kaczensky idr., 2013). Ris kot pripadnik družine mačk velja za karizmatično žival (Macdonald idr., 2015), kar dodatno prispeva k podpori njegovega varovanja in ohranitvi te vrste (McGinlay idr., 2017).

V namene izboljšanja sobivanja z velikimi zveri na območju severnih Dinaridov poteka tudi projekt Carnivora Dinarica, ki bo prispeval k vzpostavitvi medinstitucionalnega sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo, v njegovem sklopu bodo dodatno raziskovali populacijo volka in risa, analizirali povezljivost habitatov in ovrednotili vlogo velikih zveri v ekosistemu. Prav tako bodo skušali izboljšati sobivanje ljudi in velikih zveri preko informiranja ter sofinanciranja električnih ograj, pastirskih psov, signalizacij na prometnicah, medovarnih smetnjakov ipd. (Carnivora Dinarica, 2021).

7 2.2 ZNANJE IN STALIŠČA

Obstajajo mnoge definicije besede stališče, a kar je pomembno bolj kot sama beseda, je to, čemu stališča služijo. Ule (2009) pravi, da stališča vplivajo na, to kako zaznavamo, doživljamo različne situacije in objekte ter kako se na to čustveno odzivamo. Prav tako usmerjajo našo pozornost, učenje in pomnjenje. Z njimi se ne rodimo, temveč so socialni konstrukt in jih oblikujemo ter spreminjamo vse življenje.

Stališča vsebujejo tri različne, a tesno povezane komponente – (1) kognitivna komponenta so znanje, izkušnje in informacije, povezane z objektom ali osebo, o kateri oblikujemo stališče; gre za naše mišljenje in dojemanje objekta. Pri (2) čustveni komponenti gre predvsem za pozitivna ali negativna občutja, oblikovana na podlagi naših občutkov. Kognitivna in emocionalna komponenta sta običajno med seboj usklajeni.

Tretja komponenta je (3) motivacijska – ta usmerja naša dejanja glede na naša stališča, pri čemer gre predvsem za pripravljenost za delovanje, ne pa dejavnost samo (Ule, 2009;

Ajzen, 2005).

Prav zaradi pomembnosti za naše nadaljnje odločitve in dejanja so postala stališča pomemben element raziskovanja – samo v letih 1974–1995 je bilo opravljenih 34.000 raziskav o stališčih (Tomažič, 2010 po Kraus 1995). Tomažič (2010) izpostavlja pomembnost razvijanja stališč pri pouku biologije oz. naravoslovja, ki so v primerjavi z drugimi kompetencami, kot sta znanje in spretnosti, premalo poudarjena in raziskana.

Šele ko pri učencih preverimo njihova stališča do bioloških tem, lahko ugotovimo, kako razmišljajo in predvidimo njihova dejanja ter prilagodimo način dela temu, da bo učinek najboljši.

Kellert (1996) je ugotovil, da je eden najpomembnejših vplivov na oblikovanje pozitivnih stališč izobraževanje učencev – oblikovanje pozitivnih stališč pa je predpogoj za uspešno varovanje in ohranjanje živali (Tomažič in Šorgo, 2016). Še posebej so poudarjene in predlagane osebne izkušnje z živalmi, ki najbolje vplivajo na razvoj znanja, stališč in pozitivnih čustev (Tomažič, 2011, Kellert 1985).

Kellert (1984a) je na podlagi več raziskav odnosa ljudi do živali razvil 10 tipov stališč, s katerimi lažje razložimo stališča ljudi do živali (preglednica 1).

8

Preglednica 1: Tipi stališč ljudi do živali (Kellert, 1984b)

tip stališča opis stališča

naturalistična Zanimanje in naklonjenost do divjih živali in narave.

ekološka Skrb za okolje kot sistem, povezanosti, kjer se prepletajo odnosi med organizmi ter organizmi in njihovim okoljem.

humanistična Interes za posamezne živali in skrb zanje, predvsem za hišne ljubljenčke.

moralistična Skrb za primerno ravnanje z živalmi, z močnim odporom do njihove zlorabe in izkoriščanja.

znanstvena Zanimanje za fizične značilnosti živali ter njihovo biologijo.

estetska Zanimanje za umetniške in simbolne značilnosti živali.

utilitarna Zanimanje za obvladovanje in nadzor živali ter njihovo uporabo, predvsem v športnih situacijah.

doministična Zanimanje za obvladovanje in nadzor živali ter njihovo uporabo, predvsem v športnih situacijah.

negativistična Aktivno izogibanje živalim zaradi brezbrižnosti, strahu ali nenaklonjenosti do njih.

nevtralistična Pasivno izogibanje živalim zaradi brezbrižnosti in pomanjaknja zanimanja.

Kellert (1984a) je ugotovil pomembne razlike v stališčih glede na starost, spol, znanje, območje, s katerega prihajajo, ter etično pripadnost.

V nadaljevanju so predstavljeni le tisti parametri, ki vplivajo na stališča, ki smo jih raziskovali v empiričnem delu.

2.2.1 Vpliv starosti na stališča

Že Kellert (1984a) ugotavlja pomembne razlike med starostjo otrok in njihovimi stališči do živali. Mlajši otroci so izkazali manj naklonjenosti pri vseh tipih stališč z izjemo humanistične (preglednica 1). Mlajši otroci dalje tudi postavljajo potrebe človeka pred potrebe živali in se malo zanimajo za njihovo varovanje. Prav tako so izkazali višje negativistično stališče ter imeli manj znanja o živalih in okolju, v katerem te živijo. V nasprotju s pričakovanji so se najmlajši otroci izkazali kot najbolj izkoriščevalski, nesočutni in neinformirani v svojem odnosu do živali.

9

Røskaft idr. (2007) so v raziskavi stališč do velikih zveri ugotovili ravno nasprotno. S starostjo negativna stališča do velikih zveri po njihovih izsledkih naraščajo. Otroci so izkazali večjo naklonjenost do prisotnosti zveri v svoji okolici in niso podpirali zmanjšanja populacije velikih zveri.

Dimopoulos in Pantis (2003) sta v raziskavi stališč grških učencev do želv ugotovila, da s starostjo (oz. razredom, v katerega so vpisani) narašča znanje, razumevanje in skrb za okolje.

2.2.2 Vpliv spola na stališča

Med deklicami in dečki se v mnogih raziskavah pojavljajo pomembne razlike v znanju in tipih stališč do živali Kellert (1984a). Dečki so izkazali več znanja o živalih ter zavedanja in skrbi za živali, medtem ko so deklice nasprotovale podrejanju živali in bile čustveno bolj naklonjene velikim, privlačnim domačim živalim oz. ljubljenčkom. Razlike v spolu so se starostjo le še povečale. Tudi Tomažič in Šorgo (2016) sta ugotovila razlike v negativističnih stališčih, ki so se bolj izkazala pri deklicah, in moralističnih, pri katerih so deklice izkazale bolj pozitivno stališče kot dečki.

Deklice splošno izražajo več strahu do velikih zveri in drugih živali, dečki pa se bolj zanimajo za medvede, volke in rise ter druge plenilce (Keller in Berry, 1987; Prokop in Frančovičova, 2010). Byrnes idr. (1999) ter Kellert in Berry (1987) sicer trdijo, da obstajajo v percepciji živali evolucijske razlike ter da je dojemanje in odnos moških do živali drugačen, saj so pripravljeni več tvegati in izkazujejo manj strahu kot ženske.

Prokop idr. (2011) niso odkrili razlik med spoloma v stališčih in znanju o volku. Kljub temu da se strinjajo z dejstvom, da so ženske evolucijsko razvile drugačno percepcijo do velikih zveri, saj so morale biti kot skrbnice otrok tudi bolj previdne, vendar pa so te razlage smiselne za odrasle ženske in ne za deklice, ki še niso razvile čuta za skrb potomcev.

2.2.3. Vpliv območja bivanja na stališča

Raziskave vpliva območja bivanja na stališča se razlikujejo. Heberlein in Ericsson (2005) sta ugotovila, da prebivalci švedskega podeželja bolje sprejemajo volkove in so bolj naklonjeni divjim živalim in naravi kot ljudje iz švedskih mest. Več raziskav kaže tudi na odvisnost oddaljenosti teritorija volkov od človeških bivališč in pozitivnega odnosa do volkov. Ljudje, ki živijo v območju teritorija volkov, izražajo pomembno slabša stališča kot ljudje, ki živijo le malo izven teh teritorijev (Karlsson and Sjöström, 2007).

Nekatere raziskave kažejo ravno obratno. Ljudje iz urbanega okolja, kjer velike zveri niso prisotne, izkazujejo boljša stališča kot tisti, ki živijo v območju prisotnosti zveri (Kellert, 1984a; Mavec idr., 2020; Røskaft idr., 2007). Bath in Majič (2000) ugotavljata pozitivno povezavo med zvermi in prebivalci, ki že dolga leta živijo na njihovem območju, saj so nanje navajeni in imajo zaradi poznavanja vrste tudi večjo toleranco do njih. Zagotovo najbolj negativna stališča pa se pojavljajo med živinorejci, ki vidijo v zvereh grožnjo in

10

finančno škodo, ter lovci, ki dojemajo zveri kot konkurenco pri lovu divjadi. (Røskaft idr., 2007; Mavec idr., 2020, Bath idr., 2008). V raziskavi odnosa slovenske javnosti (Mavec idr., 2020) je bilo ugotovljeno največ znanja in naklonjenosti med lovci v primerjavi z rejci in splošno javnostjo. Na oblikovanje stališč torej pomembno vpliva tudi pripadnost interesnim skupinam.

2.2.4. Vpliv znanja na stališča

Največkrat dokazan in najpomembnejši vpliv na oblikovanje pozitivnih stališč osebe do nekega objekta ali predmeta je znanje o tem (Bath idr., 2008; Kellert 1984a, Oražem in Tomažič, 2018; Tomažič in Šorgo, 2016; Dimopoulos in Pantis, 2003).

Oražem in Tomažič (2018) sta ugotovila pomembne razlike med programom srednje šole, ki so ga obiskovali dijaki, in njihovim znanjem ter stališči. Dijaki programa Veterinarski tehnik so izrazili najboljša stališča do volka, medtem ko so dijaki programa Kmetijski tehnik izražali najslabša stališča. Prav tako sta ugotovila, da se znanje povečuje s starostjo, kar ugotavljajo tudi Barney idr. (2005), ne pa z motivacijo za učenje

Ugotovitev, da več znanja pomembno vpliva na pozitivna stališča, lahko pripomore k boljšemu načrtovanju izobraževanja. Tomažič in Šorgo (2016) sta v raziskavi stališč otrok do krastač ugotovila, da ima direktna izkušnja z živaljo močan vpliv na zmanjšanje negativnih čustev in da poveča interes za učenje o njej, še posebej v drugi in tretji triadi osnovne šole. Neposredne izkušnje prav tako povečajo skrb za varovanje živali.

Raziskovalci ugotavljajo, da so otroci v različnih starostnih obdobjih različno dojemljivi za teme, ki zadevajo živali in okolje. Razumevanje teh obdobij nam lahko pomaga bolje načrtovati učni program za optimalen razvoj učenčevega znanja. Kellert (1984a) predlaga, naj se za učence, stare 6–10 let, poučevanje o živalih usmeri predvsem v afektivno področje, poudarjanje čustvene skrbi in sočustvovanje z živalmi. V obdobju druge triade osnovne šole se učencem izboljša podatkovno znanje in kognitivno razumevanje živali, šele v srednji šoli pa se najbolj povečata etična in ekološka skrb za živali in okolje. Westervelt in Lewellyn (1985) pa po drugi strani menita, da je obdobje med desetim in dvanajstim letom idealni čas za poučevanje o temah, povezanih z ekologijo in varovanjem okolja, saj so takrat njihova stališča še upogljiva. Najboljši način je izkustveno učenje v naravi »pred domačim pragom«, ki poveča čustveno navezanost domačega okolja.

11 3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Za uspešno varovanje, ohranjanje in sobivanje je potrebno poznavanje vrste, ob tem pa tudi pozitivna stališča. Opravljene so bile že raziskave med učenci od 7. razreda dalje, dijaki in odraslimi, nikoli pa med mlajšimi. V učnem načrtu Naravoslovje in tehnika (2011) v 4. in 5. razredu ter učnem načrtu Naravoslovje (2011) v 6. razredu ni omenjena problematika ali pomembnost katerekoli od zveri, prav tako niso omenjene ogrožene živalske vrste ter njihovo varovanje. Tudi v učnem načrtu Spoznavanje okolja (2011) do 3. razreda ni omembe pomembnosti varovanja ogroženih vrst. To pomeni, da je velika verjetnost, da se učenci vsaj do 7. razreda nikoli ne srečajo s to tematiko. Stališča, ki se oblikujejo v mladih letih, pomembno vplivajo na nadaljnje sprejemanje odločitev in vedenje. Zanima nas, kakšno je znanje in kakšna so stališča učencev, kljub nič ali zelo malo omenjanja risa v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole.

3.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:

1. Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj bodo pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj.

2. Glede na spol anketiranih ni razlik v znanju učencev o evrazijskem risu in stališčih do njih.

3. Znanje je nižje pri učencih, ki prihajajo z območja brez stalne prisotnosti risa kot pri učencih z območja s stalno prisotnostjo risa.

4. Učenci višjih razredov imajo več znanja o evrazijskem risu kot učenci nižjih razredov.

5. Učenci, ki imajo več znanja o evrazijskem risu, imajo bolj pozitivna stališča.

6. Učenci, ki obiskujejo šolo zunaj območja pojavljanja evrazijskega risa, imajo bolj pozitivna stališča o tej živali kot učenci, ki obiskujejo šolo na območju pojavljanja risa.

3. 3. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativni pristop, s pomočjo katerega smo preverjali znanje in stališče učencev do evrazijskega risa. Uporabljena je bila kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, in sicer metoda anketiranja in preverjanje znanja.

12 3. 4. VZOREC

V namenski in neslučajnostni vzorec so bili vključeni osnovnošolski učenci in učenke (v nadaljevanju skupno imenovani učenci) 4., 5. in 6. razredov. Raziskavo smo izvedli na šolah z območja pojavljanja risa (v nadaljevanju Kočevsko) in šolah zunaj območja pojavljanja risa (v nadaljevanju Gorenjsko). Razdelili smo skupno 479 vprašalnikov, a smo jih zaradi nepopolnega reševanja za statistično analizo uporabili 441 oz. 92,1 % celotnega vzorca.

Vzorec smo želeli razdeliti čim bolj enakomerno glede na spol, starost in območje. Med 441 sodelujočimi je bilo 223 dečkov (50,6 %) in 206 deklic (46,7 %). 12 učencev (2,7 %) svojega spola ni opredelilo. Pri obdelavi podatkov glede na spremenljivko spola je bilo teh 12 učencev izpuščenih.

Preglednica 2: Preglednica razporeditve vzorca po spolu in razredih

4. razred 5. razred 6. razred Skupaj

N f (%) N f (%) N f (%) N f (%)

Dečki 84 19,5 73 17,0 66 15,4 223 52,0

Deklice 73 17,0 83 19,3 50 11,6 206 48,0

Skupaj 157 36,6 156 36,4 116 27,0 429 100

Porazdelitev učencev glede na območje (slika 3) je neenakomerna, saj prevladujejo učenci iz šol z območja s stalno prisotnostjo risa (Kočevsko) N = 312 (71 %). Učencev iz šol brez pojavljanja risa (Gorenjsko) pa je 129 (29 %). Slednja skupina učencev je služila kot kontrolna skupina.

Slika 3: Porazdelitev vzorca učencev glede na območje

13

Povprečna starost učencev je 10,45 let. Med učenci posameznih razredov je bilo približno 1 leto razlike. Večjih odstopanj ni.

Preglednica 3: Povprečna starost učencev

Razred M SD N

4. 9,48 0,550 157

5. 10,52 0,501 159

6. 11,63 0,596 117

Skupaj 10,45 1,008 433

Legenda: M - aritmetična sredina, SD – standardni odklon 3.5. MERSKI INSTRUMENT

Podatke za raziskavo smo pridobili z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja avtoric Ane Pšeničnik (Pšeničnik, 2020) in Ane Lasič (Lasič, 2019). Vprašalnik je bil uporabljen že pri njunih raziskavah.

Vprašalnik (priloga 1) je sestavljen iz treh delov. V prvem delu smo pridobili podatke o učencih (spol, starost, razred ipd.). V drugem delu so učenci izražali svoje stališče do evrazijskega risa (anketni vprašalnik). Učenci so to storili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice. Posamezne vrednosti so razložene v preglednici 4.

Preglednica 4: Vrednosti 5-stopenjske Likertove lestvice

Vrednost lestvice Pomen vrednosti

1 Se nikakor ne strinjam.

2 Se ne strinjam.

3 Neopredeljen.

4 Se strinjam.

5 Se popolnoma strinjam.

V zadnjem, tretjem delu pa smo preverjali njihovo znanje o risu (preizkus znanja). Prvi del vprašanj je bil izbirnega tipa, kjer so bile ob trditvi ponujene štiri možnosti. V drugem delu so učenci presojali pravilnost trditve. Ob vseh vprašanjih so imeli tudi možnost obkrožiti »ne vem«, saj smo tako lažje preprečili ugibanje.

3.6. POSTOPEK PRIDOBIVANJA IN OBDELAVE PODATKOV

Anketne vprašalnike smo maja 2021 izročili razrednikom posameznih razredov in jih prosili, naj jih razdelijo učencem med razredno uro ali uro naravoslovja. Poudarili smo pomembnost samostojnega in natančnega reševanja vprašalnika in jih prosili še, naj učencem zagotovijo dovolj časa za premislek in izpolnjevanje.

14

Dobljene podatke smo uredili v Excelovi tableti, nato pa jih statistično obdelali s programom SPSS Statistics. Da bi lahko poiskali statistično pomembne razlike, smo uporabili ustrezne statistične preizkuse. Za deskriptivno statistiko smo uporabili osnovne statistične preizkuse, denimo aritmetično sredina in standardni odklon. Pri računanju razlik glede na spol, območje bivanja in starost pa smo uporabili preizkus χ², Mann-Withneyev preizkus ter Kruskall-Wallisov preizkus.

Znanje (število točk pri preizkusu znanja) učencev smo za lažjo interpretacijo razdelili v tri skupine: malo znanja, srednje veliko znanja in veliko znanja (Tomažič idr., 2009).

Preglednica 5: Prikaz izračuna kategorij znanja

Kategorija Enačba

Malo znanja xi < M – 1σ

Srednje veliko znanja M - 1σ ≤ xi ≤ M + 1σ

Veliko znanja xi > M + 1σ

Okrajšave: M – povprečje, σ – standardni odklon, xi – znanje za posamezno kategorijo.

15 4 REZULTATI

Rezultati so predstavljeni po posameznih hipotezah. Zanimalo nas je splošno znanje učencev o risih, povezave med znanjem in stališči, ob tem pa tudi, ali obstajajo razlike v znanju in stališčih glede na razred, spol in območje bivanja učencev (ali živijo na območju, na katerem je ris prisoten, ali ne).

4.1 ZNANJE UČENCEV O EVRAZIJSKEM RISU

1. hipoteza: Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj bodo pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj.

Eden izmed temeljnih ciljev raziskave je bil preveriti, kakšno je znanje učencev o evrazijskem risu. Sklop preizkusa znanja učencev o evrazijskem risu je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je bil izbirnega tipa, v drugem pa so presojali pravilnost trditve (drži/ne drži/ne vem). Vse trditve, pri katerih je bil izbran odgovor »ne vem« smo obravnavali kot napačne.

Za boljši pregled smo vprašanja in trditve razvrstili v tri skupine: (1) osnovna biologija risa, (2) ogroženost in varstvo risa ter (3) ekologija risa.

V preglednicah 6 in 7 so predstavljeni rezultati posameznih trditev, ki preverjajo znanje učencev.

Najboljše rezultate so učenci dosegli na področju biologije risa, in sicer pri prepoznavanju slike risa (88 %) ter pri uvrstitvi risa v družino mačk (90,7 %). Prav tako je večina učencev (85,3 %) vedela, da so risi večji od divjih mačk. Učenci zagotovo niso seznanjeni z dejstvom, da so risi samotarske živali, saj so na to vprašanje dvakrat odgovorili napačno, in sicer s 34,5-odstotnim (Risi večino svojega življenja živijo samotarsko) in 44,7-odstotnim deležem (Risi so samotarske živali). Zaznamo lahko tudi določene napačne predstave o risu. Kar 60,3 % učencev se je strinjalo s trditvijo, da Ris večino časa preživi na drevesih ter, da Starši mladičem odgriznejo del repa (66,9 %), jih pa 50,6 % ve, da imajo risi 1–4 mladiče na leto.

74,6 % učencev sicer ni vedelo, da so risi v preteklosti pri nas že bili ogroženi ter koliko jih je trenutno preštetih v Sloveniji (32,2 %), so pa potrdili znanje o tem, da so risi trenutno ogroženi pri trditvah Ris je v Sloveniji ogrožen (76,9 %) ter Risom grozi izumrtje (65,5 %), vendar pa jih le 5,7% ve, da njihov obstoj predvsem ogroža parjenje v sorodstvu. Zgolj 32,2 % učencev ve, koliko risov je v Sloveniji, in le 18,6 % je potrdilo trditev, da je ris pri nas domača vrsta.

Učenci so se strinjali s trditvijo Če je risov na določenem območju preveč, lahko napadejo domače živali (79,8 %). Tudi pri ostalih dejstvih, nanašajočih se na odnos človeka do risa, so pokazali malo znanja. 67,3 % učencev ve, da ris ne napade človeka, a jih kljub temu 57,8 % meni, da je človeku nevaren. 52,2 % učencev se strinja s trditvijo, da ris povzroča veliko škodo v živinoreji, 54,2 % pa jih ni seznanjenih s prisotnostjo risa v bližini njihovega doma oz v bližnjem gozdu.

16

Učenci so na področju ekologije dosegli zelo različne rezultate. Kar 62,8 % jih ve, da ris večinoma lovi srnjad in da pleni iz zasede (54,9 %), po drugi strani pa so pri izbirnem tipu vprašanja Ris se v naravi prehranjuje z/s dosegli le 41,3 %. Le 27,9 % učencev je poznalo pomembnost risa v naravi, so pa dosegli 52,2 % pri trditvi Vlogo risa (plenilca) v naravi lahko opravlja tudi človek.

Preglednica 6: Rezultati preizkusa znanja po posameznih vprašanjih zbirnega tipa

Vprašanje izbirnega tipa Pravilno

(%)

Napačno (%) Osnovna biologija risa

Obkroži, katera žival je evrazijski ris. 88,7 11,3

Rise uvrščamo v družino (mačk). 90,7 9,3

Povprečna telesna masa odraslega risa je (11–35 kg). 21,1 78,9

Risi večino svojega življenja živijo (samotarsko). 34,5 65,5

Koliko mladičev imajo risi na leto? (1–4.) 50,6 49,4

Ogroženost in varstvo risa

Koliko risov živi v Sloveniji? (10–20.) 32,2 67,8

Rise v Sloveniji najbolj ogroža (parjenje v sorodstvu). 5,7 94,3 Ekologija risa

Ris se v naravi prehranjuje z/s (velikimi rastlinojedci). 41,3 58,7 Zakaj so risi v naravi pomembni? (Uravnavajo število rastlinojedcev.) 27,9 72,1

Ris se v naravi prehranjuje z/s (velikimi rastlinojedci). 41,3 58,7 Zakaj so risi v naravi pomembni? (Uravnavajo število rastlinojedcev.) 27,9 72,1

In document ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV DRUGEGA TRILETJA O EVRAZIJSKEM RISU (Strani 18-0)