RAZISKOVALNE HIPOTEZE - ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV DRUGEGA TRILETJA O EVRAZIJSKEM RISU

Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:

1. Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj bodo pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj.

2. Glede na spol anketiranih ni razlik v znanju učencev o evrazijskem risu in stališčih do njih.

3. Znanje je nižje pri učencih, ki prihajajo z območja brez stalne prisotnosti risa kot pri učencih z območja s stalno prisotnostjo risa.

4. Učenci višjih razredov imajo več znanja o evrazijskem risu kot učenci nižjih razredov.

5. Učenci, ki imajo več znanja o evrazijskem risu, imajo bolj pozitivna stališča.

6. Učenci, ki obiskujejo šolo zunaj območja pojavljanja evrazijskega risa, imajo bolj pozitivna stališča o tej živali kot učenci, ki obiskujejo šolo na območju pojavljanja risa.

3. 3. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativni pristop, s pomočjo katerega smo preverjali znanje in stališče učencev do evrazijskega risa. Uporabljena je bila kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, in sicer metoda anketiranja in preverjanje znanja.

12 3. 4. VZOREC

V namenski in neslučajnostni vzorec so bili vključeni osnovnošolski učenci in učenke (v nadaljevanju skupno imenovani učenci) 4., 5. in 6. razredov. Raziskavo smo izvedli na šolah z območja pojavljanja risa (v nadaljevanju Kočevsko) in šolah zunaj območja pojavljanja risa (v nadaljevanju Gorenjsko). Razdelili smo skupno 479 vprašalnikov, a smo jih zaradi nepopolnega reševanja za statistično analizo uporabili 441 oz. 92,1 % celotnega vzorca.

Vzorec smo želeli razdeliti čim bolj enakomerno glede na spol, starost in območje. Med 441 sodelujočimi je bilo 223 dečkov (50,6 %) in 206 deklic (46,7 %). 12 učencev (2,7 %) svojega spola ni opredelilo. Pri obdelavi podatkov glede na spremenljivko spola je bilo teh 12 učencev izpuščenih.

Preglednica 2: Preglednica razporeditve vzorca po spolu in razredih

4. razred 5. razred 6. razred Skupaj

N f (%) N f (%) N f (%) N f (%)

Dečki 84 19,5 73 17,0 66 15,4 223 52,0

Deklice 73 17,0 83 19,3 50 11,6 206 48,0

Skupaj 157 36,6 156 36,4 116 27,0 429 100

Porazdelitev učencev glede na območje (slika 3) je neenakomerna, saj prevladujejo učenci iz šol z območja s stalno prisotnostjo risa (Kočevsko) N = 312 (71 %). Učencev iz šol brez pojavljanja risa (Gorenjsko) pa je 129 (29 %). Slednja skupina učencev je služila kot kontrolna skupina.

Slika 3: Porazdelitev vzorca učencev glede na območje

Povprečna starost učencev je 10,45 let. Med učenci posameznih razredov je bilo približno 1 leto razlike. Večjih odstopanj ni.

Preglednica 3: Povprečna starost učencev

Razred M SD N

4. 9,48 0,550 157

5. 10,52 0,501 159

6. 11,63 0,596 117

Skupaj 10,45 1,008 433

Legenda: M - aritmetična sredina, SD – standardni odklon 3.5. MERSKI INSTRUMENT

Podatke za raziskavo smo pridobili z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja avtoric Ane Pšeničnik (Pšeničnik, 2020) in Ane Lasič (Lasič, 2019). Vprašalnik je bil uporabljen že pri njunih raziskavah.

Vprašalnik (priloga 1) je sestavljen iz treh delov. V prvem delu smo pridobili podatke o učencih (spol, starost, razred ipd.). V drugem delu so učenci izražali svoje stališče do evrazijskega risa (anketni vprašalnik). Učenci so to storili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice. Posamezne vrednosti so razložene v preglednici 4.

Preglednica 4: Vrednosti 5-stopenjske Likertove lestvice

Vrednost lestvice Pomen vrednosti

1 Se nikakor ne strinjam.

2 Se ne strinjam.

3 Neopredeljen.

4 Se strinjam.

5 Se popolnoma strinjam.

V zadnjem, tretjem delu pa smo preverjali njihovo znanje o risu (preizkus znanja). Prvi del vprašanj je bil izbirnega tipa, kjer so bile ob trditvi ponujene štiri možnosti. V drugem delu so učenci presojali pravilnost trditve. Ob vseh vprašanjih so imeli tudi možnost obkrožiti »ne vem«, saj smo tako lažje preprečili ugibanje.

3.6. POSTOPEK PRIDOBIVANJA IN OBDELAVE PODATKOV

Anketne vprašalnike smo maja 2021 izročili razrednikom posameznih razredov in jih prosili, naj jih razdelijo učencem med razredno uro ali uro naravoslovja. Poudarili smo pomembnost samostojnega in natančnega reševanja vprašalnika in jih prosili še, naj učencem zagotovijo dovolj časa za premislek in izpolnjevanje.

Dobljene podatke smo uredili v Excelovi tableti, nato pa jih statistično obdelali s programom SPSS Statistics. Da bi lahko poiskali statistično pomembne razlike, smo uporabili ustrezne statistične preizkuse. Za deskriptivno statistiko smo uporabili osnovne statistične preizkuse, denimo aritmetično sredina in standardni odklon. Pri računanju razlik glede na spol, območje bivanja in starost pa smo uporabili preizkus χ², Mann-Withneyev preizkus ter Kruskall-Wallisov preizkus.

Znanje (število točk pri preizkusu znanja) učencev smo za lažjo interpretacijo razdelili v tri skupine: malo znanja, srednje veliko znanja in veliko znanja (Tomažič idr., 2009).

Preglednica 5: Prikaz izračuna kategorij znanja

Kategorija Enačba

Malo znanja xi < M – 1σ

Srednje veliko znanja M - 1σ ≤ xi ≤ M + 1σ

Veliko znanja xi > M + 1σ

Okrajšave: M – povprečje, σ – standardni odklon, xi – znanje za posamezno kategorijo.

15 4 REZULTATI

Rezultati so predstavljeni po posameznih hipotezah. Zanimalo nas je splošno znanje učencev o risih, povezave med znanjem in stališči, ob tem pa tudi, ali obstajajo razlike v znanju in stališčih glede na razred, spol in območje bivanja učencev (ali živijo na območju, na katerem je ris prisoten, ali ne).

4.1 ZNANJE UČENCEV O EVRAZIJSKEM RISU

1. hipoteza: Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj bodo pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj.

Eden izmed temeljnih ciljev raziskave je bil preveriti, kakšno je znanje učencev o evrazijskem risu. Sklop preizkusa znanja učencev o evrazijskem risu je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je bil izbirnega tipa, v drugem pa so presojali pravilnost trditve (drži/ne drži/ne vem). Vse trditve, pri katerih je bil izbran odgovor »ne vem« smo obravnavali kot napačne.

Za boljši pregled smo vprašanja in trditve razvrstili v tri skupine: (1) osnovna biologija risa, (2) ogroženost in varstvo risa ter (3) ekologija risa.

V preglednicah 6 in 7 so predstavljeni rezultati posameznih trditev, ki preverjajo znanje učencev.

Najboljše rezultate so učenci dosegli na področju biologije risa, in sicer pri prepoznavanju slike risa (88 %) ter pri uvrstitvi risa v družino mačk (90,7 %). Prav tako je večina učencev (85,3 %) vedela, da so risi večji od divjih mačk. Učenci zagotovo niso seznanjeni z dejstvom, da so risi samotarske živali, saj so na to vprašanje dvakrat odgovorili napačno, in sicer s 34,5-odstotnim (Risi večino svojega življenja živijo samotarsko) in 44,7-odstotnim deležem (Risi so samotarske živali). Zaznamo lahko tudi določene napačne predstave o risu. Kar 60,3 % učencev se je strinjalo s trditvijo, da Ris večino časa preživi na drevesih ter, da Starši mladičem odgriznejo del repa (66,9 %), jih pa 50,6 % ve, da imajo risi 1–4 mladiče na leto.

74,6 % učencev sicer ni vedelo, da so risi v preteklosti pri nas že bili ogroženi ter koliko jih je trenutno preštetih v Sloveniji (32,2 %), so pa potrdili znanje o tem, da so risi trenutno ogroženi pri trditvah Ris je v Sloveniji ogrožen (76,9 %) ter Risom grozi izumrtje (65,5 %), vendar pa jih le 5,7% ve, da njihov obstoj predvsem ogroža parjenje v sorodstvu. Zgolj 32,2 % učencev ve, koliko risov je v Sloveniji, in le 18,6 % je potrdilo trditev, da je ris pri nas domača vrsta.

Učenci so se strinjali s trditvijo Če je risov na določenem območju preveč, lahko napadejo domače živali (79,8 %). Tudi pri ostalih dejstvih, nanašajočih se na odnos človeka do risa, so pokazali malo znanja. 67,3 % učencev ve, da ris ne napade človeka, a jih kljub temu 57,8 % meni, da je človeku nevaren. 52,2 % učencev se strinja s trditvijo, da ris povzroča veliko škodo v živinoreji, 54,2 % pa jih ni seznanjenih s prisotnostjo risa v bližini njihovega doma oz v bližnjem gozdu.

Učenci so na področju ekologije dosegli zelo različne rezultate. Kar 62,8 % jih ve, da ris večinoma lovi srnjad in da pleni iz zasede (54,9 %), po drugi strani pa so pri izbirnem tipu vprašanja Ris se v naravi prehranjuje z/s dosegli le 41,3 %. Le 27,9 % učencev je poznalo pomembnost risa v naravi, so pa dosegli 52,2 % pri trditvi Vlogo risa (plenilca) v naravi lahko opravlja tudi človek.

Preglednica 6: Rezultati preizkusa znanja po posameznih vprašanjih zbirnega tipa

Vprašanje izbirnega tipa Pravilno

(%)

Napačno (%) Osnovna biologija risa

Obkroži, katera žival je evrazijski ris. 88,7 11,3

Rise uvrščamo v družino (mačk). 90,7 9,3

Povprečna telesna masa odraslega risa je (11–35 kg). 21,1 78,9

Risi večino svojega življenja živijo (samotarsko). 34,5 65,5

Koliko mladičev imajo risi na leto? (1–4.) 50,6 49,4

Ogroženost in varstvo risa

Koliko risov živi v Sloveniji? (10–20.) 32,2 67,8

Rise v Sloveniji najbolj ogroža (parjenje v sorodstvu). 5,7 94,3 Ekologija risa

Ris se v naravi prehranjuje z/s (velikimi rastlinojedci). 41,3 58,7 Zakaj so risi v naravi pomembni? (Uravnavajo število rastlinojedcev.) 27,9 72,1 Opombi: Število učencev je 441. V oklepajih so pravilni odgovori.

Preglednica 7: Rezultati preizkusa znanja po posameznih trditvah drži/ne drži

Trditev drži (D)/ne drži (N) Pravilno

(%)

Veliko risjih mladičev v naravi pogine preden dopolnijo starost 1 leta. (D) 25,9 74,1

Starši mladičem po kotenju odgriznejo del repa. (N) 33,1 66,9

Evrazijski ris je večji od domače mačke. (D) 85,3 14,7

Ogroženost in varstvo risa

V Sloveniji so risi v preteklosti že izumrli. (D) 25,4 74,6

Ris povzroča veliko škodo v živinoreji.(N) 47,8 52,2

Če je risov na določenem območju preveč, lahko napadejo domače živali. (N) 20,2 79,8

Ris je človeku nevaren. (N) 42,2 57,8

Ris je v Sloveniji ogrožena vrsta. (D) 76,9 23,1

Risi pogosto napadejo ljudi.(N) 67,3 32,7

Risom v Sloveniji grozi izumrtje. (D) 65,5 34,5

V Sloveniji je ris nedomača vrsta. (N) 18,6 81,4

Ris živi tudi v bližini mojega doma (živi v bližnjih gozdovih). (odvisno glede na območje s katerega prihajajo)

45,8 54,2

Ekologija risa

Ris svojemu plenu pretrga vrat ter mu izpije kri. (N) 49,4 50,6

Ris v naravi pleni najbolj zdrave rastlinojedce. (N) 34,5 65,5

Risi varujejo svoje območje.(D) 78,2 21,8

Vlogo risa (plenilca) v naravi lahko opravlja tudi človek. (N) 52,2 47,8

Ris večinoma lovi srnjad. (D) 62,8 37,2

Evrazijski ris pleni tako, da napade plen iz zasede. (D) 54,9 45,1

Na istem območju lahko živi zelo veliko risov. (N) 29,3 70,7

Opombe: Število učencev je 441. V oklepajih so pravilni odgovori.

Vzorec učencev pri preizkusu znanja je znašal 441 učencev. Po analizi podatkov smo ugotovili, da je znanje učencev nizko, saj so pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj, in sicer 47,6 %. Pri vprašanjih izbirnega tipa so dosegli 43,6 % uspešnosti (preglednica 8). Ob pregledu posameznih vprašanj lahko ugotovimo, da je le pri treh vprašanjih od devetih pravilno odgovorilo več kot 50 % učencev (preglednica 6). V povprečju so pravilno odgovorili na 3,93 od 8 možnih vprašanj. Pri trditvah tipa drži/ne drži so učenci skupno dosegli 49,2 % (preglednica 8). Pri možnih dvaindvajsetih vprašanjih so več kot 50 % dosegli le pri devetih vprašanjih (preglednica 7). Povprečno so dosegli 10,82 točk od 22.

1. hipotezo lahko sprejmemo. Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj so pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj, bolj natančno 47,6 %.

4.2 RAZLIKE V ZNANJU IN STALIŠČIH GLEDE NA SPOL

2. Hipoteza: Glede na spol anketiranih ni razlik v znanju in stališčih učencev o evrazijskem risu.

Vzorec anketiranih je sestavljen iz 429 učencev, od tega je bilo 223 dečkov, deklic pa 206. Želeli smo ugotoviti, ali se med dečki in deklicami pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju in stališčih. Podatke smo analizirali s pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa.

Stališča učencev o evrazijskem risu smo preverjali s 5-stopenjsko Likertovo lestvico.

Učenci so obkrožili, v kolikšni meri se strinjajo s posamezno trditvijo. Rezultati so po posameznih trditvah in glede na spol predstavljeni v preglednici 9. Za lažjo interpretacijo stališč smo trditve razdelili v tri kategorije: pripravljenost in želja po učenju (znanstveni vidik), varovanje in ohranjanje risa (varstveni)oz. ekološki vidik ter strah do risa in sprejemanje – negativističen vidik.

Pri trditvah, ki preverjajo stališča, smo ugotovili statistično pomembne razlike pri štirih trditvah od petnajstih. Rezultati stališč po posameznih trditvah so predstavljeni v preglednici 9.

Pri trditvah, ki se nanašajo na znanstveni vidik stališč, se je pokazala ena statistično pomembna razlika. Vrednost Mann-Whitneyevega preizkusa je statistično pomembna.

Med dečki in deklicami se pojavlja statistično pomembna razlika (p = 0,009) pri trditvi Želim izvedeti, kako risi plenijo. Ugotovimo lahko, da so dečki bolj naklonjeni tej trditvi (M = 4,2) kot deklice (M = 4,0). Pri preostalih trditvah, ki se nanašajo na znanstveni vidik stališč, Mann-Whitneyev preizkus ni pokazal statistično pomembnih razlik; lahko pa opazimo zadovoljivo naklonjenost učencev in učenk. Še posebej visoko zanimanje so izrazili pri trditvi Rad bi izvedel več o tem, kako so se risi spreminjali skozi čas (dečki:

M = 4,2; deklice: M = 4,3).

Pri trditvah iz sklopa varstvenega vidika stališč nismo ugotovili nobene statistične razlike, lahko pa opazimo naklonjenost varovanju risa obeh spolov. Učenci (M = 1,2) in učenke (M = 1,2) se ne strinjajo s trditvijo, da bi bilo najbolje odstreliti vse rise. Prav tako so visoko potrdili pomembnost ohranjanja risa v Sloveniji za prihodnje generacije (dečki:

M = 4,3; deklice: M = 4,4).

Največ statistično pomembnih razlik je Mann-Whitneyev preizkus pokazal pri trditvah negativističnega vidika stališč. Statistično pomembne razlike lahko opazimo pri naslednjih trditvah: Taboril bi le tam, kjer daleč naokoli ne bi bilo nobenega risa (p = 0,032), Risov se bojim (p = 0,046) in Strah bi me bilo hoditi po gozdu, če bi vedel, da tam živijo risi (p =0,013). Z vsemi trditvami so se bolj strinjale deklice kot dečki. Še posebej bi jih bilo strah hodit po gozdu, če bi vedele, da tam prebivajo risi (M = 3,0).

kljub temu pa so dečki in deklice enotni (M = 3,7) pri trditvi Prisotnost risa v gozdovih v svoji okolici bi sprejel brez večjih težav.

Preglednica 9: Pregled analize rezultatov po posameznih trditvah stališč glede na spol učencev

Trditev Dečki Deklice

Rad gledam poljudno – znanstvene oddaje o

risih. 3,4 0,09 1,39 3,5 0,09 1,28 –0,537 0,591

Nameniti bi morali več denarja za varovanje

risov. 4,0 0,08 1,22 4,0 0,08 1,15 –0,303 0,762

Prisotnost risa v gozdovih v svoji okolici bi

sprejel brez večjih težav. 3,7 0,09 1,36 3,7 0,09 1,27 –0,272 0,786

Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, SD – standardni odklon, Z – vrednost Mann-Whitneyevega preizkusa, p – statistična pomembnost

Opomba: Število dečkov je 216–223, število deklic je 203–206.

Znanje učencev smo združili v dve kategoriji: (1) tipi vprašanj izbirnega tipa ter (2) trditve drži/ne drži. Dodali smo še skupni seštevek točk pri preizkusu znanja.

V preglednici 10 so predstavljeni rezultati preizkusa znanja dečkov in deklic. Mann-Whitneyev preizkus ni pokazal statistično pomembnih razlik v znanju med dečki in deklicami. Tudi pri posameznih tipih vprašanj ni razlik, lahko pa ugotovimo boljše rezultate pri deklicah. Pri celotnem znanju so v povprečju dosegle 15 od možnih 31 točk, dečki pa 14,6 točke.

Preglednica 10: Pregled rezultatov preizkusa znanja glede na spol učencev

Dečki Deklice Mann-Whitneyev Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, SD – standardni odklon, Z – vrednost Mann-Whitneyevega preizkusa, p – statistična pomembnost

Opombe: Število dečkov je 216–223, število deklic je 203–206.

Tudi drugo hipotezo lahko sprejmemo, saj nismo ugotovili statistično pomembnih razlik v znanju in stališčih glede na spol. Zaznali smo sicer statistično pomembne razlike predvsem pri trditvah negativističnega vidika stališč, vendar jih skupno ne moremo posplošiti na osnovno množico. Lahko pa ugotovimo, da so tako učenci kot učenke naklonjeni učenju o risu in predvsem njegovemu varovanju. Faktor strahu je zaznati med obema spoloma.

4.3 ZNANJE UČENCEV GLEDE NA OBMOČJE BIVANJA

3. Hipoteza: Znanje je nižje pri učencih, ki prihajajo z območja brez stalne prisotnosti risa, kot pri učencih z območja s stalno prisotnostjo risa.

Vzorec je bil sestavljen iz 129 učencev z območja brez stalnega pojavljanja risa (Gorenjska) ter 312 učencev z območja stalnega pojavljanja risa (Kočevsko). Mann-Whitneyev preizkus ni pokazal statistično pomembnih razlik v znanju glede na območje bivanja učencev (preglednica 11). Tudi pri vprašanjih izbirnega tipa in trditvah drži/ne drži ni statistično pomembnih razlik. Ugotovimo lahko celo, da so učenci z Gorenjskega v povprečju dosegli 15,1 točk, učenci s Kočevskega pa 14,6 od vseh možnih 31 točk.

Tretjo hipotezo ovržemo, saj se med učenci z območja pojavljanja risa in učenci z območja brez pojavljanja risa ne pojavljajo statistično pomembne razlike. Prav tako učenci s Kočevskega nimajo več znanja kot učenci z Gorenjskega, temveč celo malo manj.

Preglednica 11: Pregled rezultatov preizkusa znanja glede na območje bivanje učencev

Kočevsko Gorenjsko Mann-Whitneyev Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, SD – standardni odklon, Z – vrednost Mann-Whitneyevega preizkusa, p – statistična pomembnost

Opombe: 129 učencev izhaja z Gorenjskega, 312 učencev pa s Kočevskega.

Zanimalo nas je, ali se pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju pri posameznih vprašanjih. V preglednici 12 so predstavljeni rezultati posameznih vprašanj izbirnega tipa, ločeni glede na območje bivanja učencev. Preizkus hi-kvadrat je pokazal statistično pomembne razlike pri dveh vprašanjih, in sicer pri Rise v Sloveniji najbolj ogroža:

(p = 0,004), pri katerem so več znanja izkazali učenci z območja pojavljanja risa (7,7-%

pravilnost); med učenci z Gorenjskega je le eden odgovoril pravilno (0,8 %), a je kljub temu rezultat pri obeh skupinah izjemno nizek; pri vprašanju Zakaj so risi v naravi pomembni? se prav tako pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju med učenci glede na območje bivanja (p = 0,035), nanj so s 34,9 % pravilno odgovorili učenci z Gorenjskega, Kočevsk učenci pa s 25 %. Pri preostalih trditvah se niso izkazale statistično pomembne razlike med učenci z območja pojavljanja risa in učenci z območja brez pojavljanja risa. Največ znanja so učenci izkazali pri prepoznavanju slike risa ter uvrščanju risa v družino mačk (gorenjski učenci nekoliko več).

V preglednici 13 so predstavljeni rezultati posameznih trditev drži/ne drži glede na območje bivanja učencev. Edine tri statistično pomembne razlike so se izkazale v kategoriji ogroženost in varstvo risa. Pri trditvi Ris je človeku nevaren je preizkus hi-kvadrat pokazal statistično pomembne razlike med učenci s Kočevskega in Gorenjskega (p = 0,046). Učenci s Kočevskega so dosegli 45,2 %, učenci Gorenjskega pa 34,9 %. Prav tako se pojavljajo statistično pomembne razlike pri trditvi Ris je v Sloveniji ogrožena vrsta (p = 0,023), pri kateri so učenci s Kočevskega pravilno odgovorili pri 79,8 %, učenci z Gorenjske pa pri 69,8 %.

Preizkus hi-kvadrat je pokazal največjo statistično pomembno razliko pri trditvi Ris živi tudi v bližini mojega doma (živi v bližnjih gozdovih) (p < 0,001). Ugotovimo lahko, da so učenci z Gorenjskega dosegli precej višji rezultat (72,1 %) kot kočevski učenci (34,9 %).

Preglednica 12: Rezultati preizkusa znanja po posameznih vprašanjih izbirnega tipa glede na območje bivanja učencev

Pravilni odgovori (%)

Vprašanje izbirnega tipa Kočevsko Gorenjsko χ² Df p

Osnovna biologija risa

Obkroži, katera žival je evrazijski ris. 87,2 92,2 2,332 1 0,127

Rise uvrščamo v družino: 90,4 91,5 0,128 1 0,720

Povprečna telesna masa odraslega risa je: 22,1 18,6 0,676 1 0,411

Risi večino svojega življenja živijo: 34,3 34,9 0,014 1 0,906

Koliko mladičev imajo risi na leto? 53,2 44,2 2,970 1 0,085

Ogroženost in varstvo risa

Koliko risov živi v Sloveniji? 34,0 27,9 1,539 1 0,215

Rise v Sloveniji najbolj ogroža: 7,7 0,8 8,166 1 0,004

Ekologija risa

Ris se v naravi prehranjuje z/s: 41 41,9 0,026 1 0,871

Zakaj so risi v naravi pomembni? 25 34,9 4,433 1 0,035

Preglednica 13: Rezultati preizkusa znanja po posameznih trditvah drži/ne drži glede na območje bivanja učencev

Trditev drži/ne drži Kočevsko Gorenjsko χ² df p

Starši mladičem po kotenju odgriznejo

del repa. 46,5 48,1 0,092 1 0,761

Ris živi tudi v bližini mojega doma (živi

v bližnjih gozdovih). 34,9 72,1 50,76 1 <0,001

Evrazijski ris pleni tako, da napade plen iz

zasede. 52,6 60,5 2,301 1 0,129

Na istem območju lahko živi zelo veliko

risov. 27,9 32,6 0,963 1 0,326

Okrajšave: χ² – vrednost Hi²preizkusa, df – stopnja prostosti, p – statistična pomembnost.

Opombe: 129 učencev izhaja z Gorenjskega, 312 učencev pa s Kočevskega.

4.4 ZNANJE UČENCEV GLEDE NA RAZRED

4. Hipoteza: Učenci višjih razredov imajo več znanja o evrazijskem risu kot učenci nižjih razredov.

Vzorec učencev po razredih ni bil popolnoma uravnotežen. Učencev četrtega razreda je bilo 163, učencev petega razreda 160 in učencev šestega razreda 118. Razlike v znanju med učenci posameznih razredov smo analizirali s pomočjo Kruskal-Wallisovega preizkusa. Ugotovili smo, da se med učenci posameznih razredov pojavljajo statistično pomembne razlike pri vseh tipih vprašanj ter pri skupnemu rezultatu (preglednica 14).

Kljub temu 4. hipotezo ovržemo, saj so učenci šestega, najvišjega razreda v povprečju dosegli najmanj točk (M = 13,4), v primerjavi s četrtim (M = 15,1) in petim, ki jih je v povprečju dosegel največ (M = 15,4).

Preglednica 14: Pregled rezultatov preizkusa znanja glede na razred učencev

Razred Četrti Peti Šesti

Opombe: Število učencev v četrtem razredu znaša 163, v petem 160 in v šestem 118.

4.5 POVEZAVA MED ZNANJEM IN STALIŠČI UČENCEV

5. Hipoteza: Učenci, ki imajo več znanja o evrazijskem risu, imajo bolj pozitivna stališča.

Za primerjavo stališč glede na znanje učencev smo jih razdelili v tri skupine glede na dosežene točke pri preizkusu znanja: malo znanja, srednje veliko znanja in veliko znanja (preglednica 5).

Kruskal-Wallisov preizkus je pokazal statistično pomembne razlike med dvanajstimi od petnajstih trditev stališč in posameznimi kategorijami glede na dosežene točke pri preizkusu znanja (preglednica 15). Učenci z več znanja so izkazali več zanimanja za učenje o risu in njegovo varovanje ter manj strahu. Peto hipotezo lahko sprejmemo.

Pri stališčih znanstvenega vidika so učenci z veliko znanja (3,8 ≤ M ≤ 4,4) nekoliko bolj naklonjeni učenju o risu kot učenci s srednje veliko znanja (3,5 ≤ M ≤ 4,3) in še posebno bolj kot učenci z malo znanja (2,9 ≤ M ≤ 3,8). Učenci z malo znanja so najslabše ocenili trditvi Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o risih ter O risih bi se rad učil. Pri

In document ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV DRUGEGA TRILETJA O EVRAZIJSKEM RISU (Strani 23-0)