tip stališča opis stališča
naturalistična Zanimanje in naklonjenost do divjih živali in narave.
ekološka Skrb za okolje kot sistem, povezanosti, kjer se prepletajo odnosi med organizmi ter organizmi in njihovim okoljem.
humanistična Interes za posamezne živali in skrb zanje, predvsem za hišne ljubljenčke.
moralistična Skrb za primerno ravnanje z živalmi, z močnim odporom do njihove zlorabe in izkoriščanja.
znanstvena Zanimanje za fizične značilnosti živali ter njihovo biologijo.
estetska Zanimanje za umetniške in simbolne značilnosti živali.
utilitarna Zanimanje za obvladovanje in nadzor živali ter njihovo uporabo, predvsem v športnih situacijah.
doministična Zanimanje za obvladovanje in nadzor živali ter njihovo uporabo, predvsem v športnih situacijah.
negativistična Aktivno izogibanje živalim zaradi brezbrižnosti, strahu ali nenaklonjenosti do njih.
nevtralistična Pasivno izogibanje živalim zaradi brezbrižnosti in pomanjaknja zanimanja.
Kellert (1984a) je ugotovil pomembne razlike v stališčih glede na starost, spol, znanje, območje, s katerega prihajajo, ter etično pripadnost.
V nadaljevanju so predstavljeni le tisti parametri, ki vplivajo na stališča, ki smo jih raziskovali v empiričnem delu.
2.2.1 Vpliv starosti na stališča
Že Kellert (1984a) ugotavlja pomembne razlike med starostjo otrok in njihovimi stališči do živali. Mlajši otroci so izkazali manj naklonjenosti pri vseh tipih stališč z izjemo humanistične (preglednica 1). Mlajši otroci dalje tudi postavljajo potrebe človeka pred potrebe živali in se malo zanimajo za njihovo varovanje. Prav tako so izkazali višje negativistično stališče ter imeli manj znanja o živalih in okolju, v katerem te živijo. V nasprotju s pričakovanji so se najmlajši otroci izkazali kot najbolj izkoriščevalski, nesočutni in neinformirani v svojem odnosu do živali.
9
Røskaft idr. (2007) so v raziskavi stališč do velikih zveri ugotovili ravno nasprotno. S starostjo negativna stališča do velikih zveri po njihovih izsledkih naraščajo. Otroci so izkazali večjo naklonjenost do prisotnosti zveri v svoji okolici in niso podpirali zmanjšanja populacije velikih zveri.
Dimopoulos in Pantis (2003) sta v raziskavi stališč grških učencev do želv ugotovila, da s starostjo (oz. razredom, v katerega so vpisani) narašča znanje, razumevanje in skrb za okolje.
2.2.2 Vpliv spola na stališča
Med deklicami in dečki se v mnogih raziskavah pojavljajo pomembne razlike v znanju in tipih stališč do živali Kellert (1984a). Dečki so izkazali več znanja o živalih ter zavedanja in skrbi za živali, medtem ko so deklice nasprotovale podrejanju živali in bile čustveno bolj naklonjene velikim, privlačnim domačim živalim oz. ljubljenčkom. Razlike v spolu so se starostjo le še povečale. Tudi Tomažič in Šorgo (2016) sta ugotovila razlike v negativističnih stališčih, ki so se bolj izkazala pri deklicah, in moralističnih, pri katerih so deklice izkazale bolj pozitivno stališče kot dečki.
Deklice splošno izražajo več strahu do velikih zveri in drugih živali, dečki pa se bolj zanimajo za medvede, volke in rise ter druge plenilce (Keller in Berry, 1987; Prokop in Frančovičova, 2010). Byrnes idr. (1999) ter Kellert in Berry (1987) sicer trdijo, da obstajajo v percepciji živali evolucijske razlike ter da je dojemanje in odnos moških do živali drugačen, saj so pripravljeni več tvegati in izkazujejo manj strahu kot ženske.
Prokop idr. (2011) niso odkrili razlik med spoloma v stališčih in znanju o volku. Kljub temu da se strinjajo z dejstvom, da so ženske evolucijsko razvile drugačno percepcijo do velikih zveri, saj so morale biti kot skrbnice otrok tudi bolj previdne, vendar pa so te razlage smiselne za odrasle ženske in ne za deklice, ki še niso razvile čuta za skrb potomcev.
2.2.3. Vpliv območja bivanja na stališča
Raziskave vpliva območja bivanja na stališča se razlikujejo. Heberlein in Ericsson (2005) sta ugotovila, da prebivalci švedskega podeželja bolje sprejemajo volkove in so bolj naklonjeni divjim živalim in naravi kot ljudje iz švedskih mest. Več raziskav kaže tudi na odvisnost oddaljenosti teritorija volkov od človeških bivališč in pozitivnega odnosa do volkov. Ljudje, ki živijo v območju teritorija volkov, izražajo pomembno slabša stališča kot ljudje, ki živijo le malo izven teh teritorijev (Karlsson and Sjöström, 2007).
Nekatere raziskave kažejo ravno obratno. Ljudje iz urbanega okolja, kjer velike zveri niso prisotne, izkazujejo boljša stališča kot tisti, ki živijo v območju prisotnosti zveri (Kellert, 1984a; Mavec idr., 2020; Røskaft idr., 2007). Bath in Majič (2000) ugotavljata pozitivno povezavo med zvermi in prebivalci, ki že dolga leta živijo na njihovem območju, saj so nanje navajeni in imajo zaradi poznavanja vrste tudi večjo toleranco do njih. Zagotovo najbolj negativna stališča pa se pojavljajo med živinorejci, ki vidijo v zvereh grožnjo in
10
finančno škodo, ter lovci, ki dojemajo zveri kot konkurenco pri lovu divjadi. (Røskaft idr., 2007; Mavec idr., 2020, Bath idr., 2008). V raziskavi odnosa slovenske javnosti (Mavec idr., 2020) je bilo ugotovljeno največ znanja in naklonjenosti med lovci v primerjavi z rejci in splošno javnostjo. Na oblikovanje stališč torej pomembno vpliva tudi pripadnost interesnim skupinam.
2.2.4. Vpliv znanja na stališča
Največkrat dokazan in najpomembnejši vpliv na oblikovanje pozitivnih stališč osebe do nekega objekta ali predmeta je znanje o tem (Bath idr., 2008; Kellert 1984a, Oražem in Tomažič, 2018; Tomažič in Šorgo, 2016; Dimopoulos in Pantis, 2003).
Oražem in Tomažič (2018) sta ugotovila pomembne razlike med programom srednje šole, ki so ga obiskovali dijaki, in njihovim znanjem ter stališči. Dijaki programa Veterinarski tehnik so izrazili najboljša stališča do volka, medtem ko so dijaki programa Kmetijski tehnik izražali najslabša stališča. Prav tako sta ugotovila, da se znanje povečuje s starostjo, kar ugotavljajo tudi Barney idr. (2005), ne pa z motivacijo za učenje
Ugotovitev, da več znanja pomembno vpliva na pozitivna stališča, lahko pripomore k boljšemu načrtovanju izobraževanja. Tomažič in Šorgo (2016) sta v raziskavi stališč otrok do krastač ugotovila, da ima direktna izkušnja z živaljo močan vpliv na zmanjšanje negativnih čustev in da poveča interes za učenje o njej, še posebej v drugi in tretji triadi osnovne šole. Neposredne izkušnje prav tako povečajo skrb za varovanje živali.
Raziskovalci ugotavljajo, da so otroci v različnih starostnih obdobjih različno dojemljivi za teme, ki zadevajo živali in okolje. Razumevanje teh obdobij nam lahko pomaga bolje načrtovati učni program za optimalen razvoj učenčevega znanja. Kellert (1984a) predlaga, naj se za učence, stare 6–10 let, poučevanje o živalih usmeri predvsem v afektivno področje, poudarjanje čustvene skrbi in sočustvovanje z živalmi. V obdobju druge triade osnovne šole se učencem izboljša podatkovno znanje in kognitivno razumevanje živali, šele v srednji šoli pa se najbolj povečata etična in ekološka skrb za živali in okolje. Westervelt in Lewellyn (1985) pa po drugi strani menita, da je obdobje med desetim in dvanajstim letom idealni čas za poučevanje o temah, povezanih z ekologijo in varovanjem okolja, saj so takrat njihova stališča še upogljiva. Najboljši način je izkustveno učenje v naravi »pred domačim pragom«, ki poveča čustveno navezanost domačega okolja.
11 3 EMPIRIČNI DEL
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Za uspešno varovanje, ohranjanje in sobivanje je potrebno poznavanje vrste, ob tem pa tudi pozitivna stališča. Opravljene so bile že raziskave med učenci od 7. razreda dalje, dijaki in odraslimi, nikoli pa med mlajšimi. V učnem načrtu Naravoslovje in tehnika (2011) v 4. in 5. razredu ter učnem načrtu Naravoslovje (2011) v 6. razredu ni omenjena problematika ali pomembnost katerekoli od zveri, prav tako niso omenjene ogrožene živalske vrste ter njihovo varovanje. Tudi v učnem načrtu Spoznavanje okolja (2011) do 3. razreda ni omembe pomembnosti varovanja ogroženih vrst. To pomeni, da je velika verjetnost, da se učenci vsaj do 7. razreda nikoli ne srečajo s to tematiko. Stališča, ki se oblikujejo v mladih letih, pomembno vplivajo na nadaljnje sprejemanje odločitev in vedenje. Zanima nas, kakšno je znanje in kakšna so stališča učencev, kljub nič ali zelo malo omenjanja risa v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole.
3.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:
1. Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj bodo pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj.
2. Glede na spol anketiranih ni razlik v znanju učencev o evrazijskem risu in stališčih do njih.
3. Znanje je nižje pri učencih, ki prihajajo z območja brez stalne prisotnosti risa kot pri učencih z območja s stalno prisotnostjo risa.
4. Učenci višjih razredov imajo več znanja o evrazijskem risu kot učenci nižjih razredov.
5. Učenci, ki imajo več znanja o evrazijskem risu, imajo bolj pozitivna stališča.
6. Učenci, ki obiskujejo šolo zunaj območja pojavljanja evrazijskega risa, imajo bolj pozitivna stališča o tej živali kot učenci, ki obiskujejo šolo na območju pojavljanja risa.
3. 3. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativni pristop, s pomočjo katerega smo preverjali znanje in stališče učencev do evrazijskega risa. Uporabljena je bila kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, in sicer metoda anketiranja in preverjanje znanja.
12 3. 4. VZOREC
V namenski in neslučajnostni vzorec so bili vključeni osnovnošolski učenci in učenke (v nadaljevanju skupno imenovani učenci) 4., 5. in 6. razredov. Raziskavo smo izvedli na šolah z območja pojavljanja risa (v nadaljevanju Kočevsko) in šolah zunaj območja pojavljanja risa (v nadaljevanju Gorenjsko). Razdelili smo skupno 479 vprašalnikov, a smo jih zaradi nepopolnega reševanja za statistično analizo uporabili 441 oz. 92,1 % celotnega vzorca.
Vzorec smo želeli razdeliti čim bolj enakomerno glede na spol, starost in območje. Med 441 sodelujočimi je bilo 223 dečkov (50,6 %) in 206 deklic (46,7 %). 12 učencev (2,7 %) svojega spola ni opredelilo. Pri obdelavi podatkov glede na spremenljivko spola je bilo teh 12 učencev izpuščenih.