Na podlagi danih rezultatov našo hipotezo potrdimo, saj vidimo, da več kot polovica (58 %) anketiranih učencev zelo rada oz. rada bere. Nekaj manj (31 %) jih srednje rado bere. 5,9 %
31,4 %
35,3 % 23,5 %
5,9 % 3,9 %
31
učencev je odgovorilo, da ne marajo branja, le 3,9 % pa jih je odgovorilo, da sploh ne marajo brati.
Želeli smo raziskati še, ali obstaja povezava med priljubljenostjo branja pri petošolcih in med tem, ali so bili doma deležni skupnega družinskega branja. Najprej smo izračunali χ2-preizkus.
Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20
%), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
Zbrane rezultate smo prikazali v spodnji tabeli.
Preglednica 5: Povezanost med priljubljenostjo branja učencev in udeleženostjo v družinskem branju
Preglednica 6: Rezultat χ2-preizkusa /Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med odnosom petošolcev do branja in njihovo udeleženostjo v procesu družinskega branja
Value df Asymp. Sig. (2-sided)
Pearson Chi-Square 27,719a 4 ,000
Likelihood Ratio 21,070 4 ,000
Linear-by-Linear Association 18,248 1 ,000
N of Valid Cases 51
a. 7 cells (70,0 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is ,24.
Ugotovili smo, da je vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa statistično pomembna na ravni 𝛼 = 0,000 (2Î = 21,070; g = 4). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem, nižjim od 0,1 %, trdimo, da se tudi v osnovni množici pojavljajo razlike med tistimi, ki so bili oz. niso bili deležni družinskega branja, in njihovim kasnejšim odnosom do samega branja. V osnovni množici obstaja statistično pomembna povezanost.
Iz rezultatov lahko razberemo, da anketirani petošolci, ki so bili v otroštvu deležni družinskega branja, zelo radi (26,7 %), radi (40 %) ali srednje radi berejo (31,1 %). Le 2,2 % jih je odgovorilo, da branja ne mara, nihče pa ni odgovoril, da sploh na mara brati. Medtem pa je pri anketiranih petošolcih, ki niso bili deležni skupnega branja znotraj družine (teh je bilo sicer le 6), odnos do branja slabši, saj so odgovorili, da branja sploh ne marajo (33,3 %), ne marajo (33,3 %), le nekaj pa jih je odgovorilo, da srednje radi berejo (33,3 %). Nihče od teh pa ni odgovoril, da bere rad ali zelo radi.
32
2. raziskovalno vprašanje: Kateri od motivacijskih dejavnikov učence najbolj spodbudi k branju?
H_2: Večino petošolcev k branju najbolj spodbudi obvezno branje (npr. za šolo).
Učenci so se glede razloga za branje lahko odločali med sledečimi možnostmi:
Berem, ker je branje obvezno (npr. za učenje, različne šolske projekte, domače branje).
Berem, ker berejo moji sošolci, prijatelji (da se o prebranem lahko pogovarjam z njimi).
Berem, ker me k temu spodbujajo starši (priporočajo knjige ipd.).
Berem, ker imam branje rad.
Rezultate smo v nadaljevanju prikazali z grafom in preglednico.
Preglednica 7: Razlog petošolcev za branje
Razlog za branje. f f %
Obvezno, šolsko branje. 18 35,3
Branje zaradi vrstnikov. 1 2,0
Spodbuda staršev. 11 21,6
Lastna želja po branju. 21 41,2
SKUPAJ 51 100,0
Graf 3: Razlog petošolcev za branje
41,2 %
35,3 %
21,6 %
2,0 %
33
Našo hipotezo, da večina petošolcev bere zato, ker je branje obvezno, zavrnemo, saj iz zbranih rezultatov lahko vidimo, da je visok delež učencev (kar 41 %) odgovoril, da berejo zaradi lastne želje in interesa za branje. Nekaj manj (35 %) jih bere zato, ker je branje obvezno (npr. v šoli). Nekaj učencev (približno 20 %) jih bere zaradi spodbude staršev, presenetljivo pa je samo eden od učencev odgovoril, da bere zaradi vrstnikov.
3. raziskovalno vprašanje: Ali se pojavljajo statistično pomembne razlike med bralnimi navadami (pogostost branja, raznolikost izbire gradiv, obiskovanje knjižnice) petošolcev glede na bralne navade njihovih staršev?
H_3.1: Pojavljajo se statistično pomembne razlike v pogostosti branja petošolcev glede na pogostost branja njihovih staršev.
Učenci in njihovi starši so pogostost branja opredelili na podlagi lestvice stališč z »zelo pogosto« (berejo vsak dan), s »pogosto« (berejo nekajkrat tedensko), z »občasno« (berejo nekajkrat mesečno), »zelo redko« (berejo nekajkrat letno) in »nikoli«.
Zbrane rezultate smo analizirali tako, da smo najprej izračunali χ2-preizkus. Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20 %), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
Preglednica 8: Povezanost med pogostostjo branja staršev in pogostostjo branja njihovih otrok Pogostost branja
staršev. Pogostost branja učencev. SKUPAJ
Nikoli. Redko. Občasno. Pogosto. Zelo pogosto.
Redko. f 0 0 3 2 1 6
f % 0,0 % 0,0 % 50,0 % 33,3 % 16,7 % 100,0 %
Občasno. f 1 0 5 3 2 11
f % 9,1 % 0,0 % 45,5 % 27,3 % 18,2 % 100,0 %
Pogosto. f 2 2 8 4 3 19
f % 10,5 % 10,5 % 42,1 % 21,1 % 15,8 % 100,0 %
Zelo pogosto.
f 0 0 2 10 3 15
f % 0,0 % 0,0 % 13,3 % 66,7 % 20,0 % 100,0 %
SKUPAJ f 3 2 18 19 9 51
f % 5,9 % 3,9 % 35,3 % 37,3 % 17,6 % 100,0 %
34
Preglednica 9: Rezultat χ2-preizkusa /Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med pogostostjo branja staršev in pogostostjo branja njihovih otrok
Value df Asymp. Sig. (2-sided)
Pearson Chi-Square 13,712a 12 ,319
Likelihood Ratio 15,542 12 ,213
Linear-by-Linear Association 1,113 1 ,291
N of Valid Cases 51
a. 16 cells (80,0 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is ,24.
Ugotovili smo, da vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa na ravni 𝛼 = 0,213 ni statistično pomembna (2Î = 15,542; g = 12). Ničelno hipotezo obdržimo. Rezultatov ne moremo posplošiti na osnovno množico. O povezanosti med pogostostjo branja staršev in pogostostjo branja njihovih otrok ne moremo govoriti.
Za zbrani vzorec lahko trdimo, da je največ, 19 staršev, odgovorilo, da berejo pogosto, pri čemer 42,1 % njihovih otrok bere občasno, 21,1 % pogosto, 15,8 % zelo pogosto in 21 % redko ali nikoli. Iz razpredelnice razberemo, da 15 staršev bere zelo pogosto, pri čemer največ njihovih otrok bere pogosto (66,7 %), ostali pa zelo pogosto (20 %) ali občasno (13,3 %).
Nihče od njih ne bere redko ali nikoli. 11 staršev bere občasno, od tega največ njihovih otrok bere občasno (45,5 %), preostali pa berejo pogosto (27,3 %) ali zelo pogosto (18,2 %). Le 6 staršev je odgovorilo, da berejo redko, njihovi otroci pa berejo občasno (50 %), pogosto (33,3
%) ali zelo pogosto (16,7 %).
H_3.2: Pojavljajo se statistično pomembne razlike v raznolikosti izbora bralnega gradiva med petošolci glede na raznolikost izbora bralnega gradiva njihovih staršev.
Raznolikost izbora bralnega gradiva smo klasificirali na podlagi števila odgovorov posameznih vrst gradiv, ki so jih izbrali anketiranci. Z označbo »zelo raznoliko« smo označili tiste, ki so med odgovori izbrali 5 ali več vrst različnih gradiv. Z označbo »raznoliko« smo označili tiste, ki so izbrali od 3 do 5 različnih vrst gradiv. Z označbo »neraznoliko« pa smo označili tiste, ki so izbrali največ 2 različni gradivi.
Pridobljene podatke smo analizirali tako, da smo najprej izračunali χ2-preizkus. Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20 %), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
35
Preglednica 10: Povezanost med raznolikostjo izbora bralnega gradiva staršev in raznolikostjo izbora bralnega gradiva njihovih otrok
Preglednica 11: Rezultat χ2-preizkusa /Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med raznolikostjo izbora bralnega gradiva staršev in njihovih otrok
Value df Asymp. Sig. (2-sided)
Pearson Chi-Square 7,704a 4 ,103
Likelihood Ratio 7,461 4 ,113
Linear-by-Linear Association 2,574 1 ,109
N of Valid Cases 51
a. 3 cells (33,3 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is 2,51.
Ugotovili smo, da vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa na ravni 𝛼 = 0,113 ni statistično pomembna (2Î = 7,461; g = 4). Ničelno hipotezo obdržimo. Rezultatov ne moremo posplošiti na osnovno množico. O povezanosti med raznolikostjo izbora bralnega gradiva staršev in njihovih otrok ne moremo govoriti. izkazalo, da je njihov izbor gradiv neraznolik. Od tega njihovi otroci v veliki večini izbirajo raznolika (62,5 %), neraznolika (25 %), v najmanjši meri (12,5 %) pa zelo raznolika gradiva.
36
H_3.3: Med petošolci se pojavljajo statistično pomembne razlike glede priljubljenosti obiskovanja knjižnic glede na to, ali so učenci knjižnice obiskovali s starši že v predšolskem obdobju ali ne.
Učenci so svoje stališče glede priljubljenosti obiskovanja knjižnice izrazili s petstopenjsko lestvico stališč na podlagi ocene trditve »Rad obiskujem knjižnice in si izposojam knjige«.
Podatke smo analizirali tako, da smo najprej izračunali vrednost χ2-preizkusa. Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20 %), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
Preglednica 12: Povezanost med priljubljenostjo obiskovanja knjižnic med učenci glede na izkušnje z obiskovanjem knjižnic v zgodnjem otroštvu
Obiskovanje
Preglednica 13: Rezultat χ2-preizkusa /Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med priljubljenostjo obiskovanja knjižnice in obiskovanjem knjižnic v zgodnjem otroštvu
Value df Asymp. Sig. (2-sided)
Pearson Chi-Square 10,345a 4 ,035
Likelihood Ratio 10,465 4 ,033
Linear-by-Linear Association 8,666 1 ,003
N of Valid Cases 51
a. 7 cells (70,0 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is ,94.
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa je na ravni 𝛼 = 0,033 statistično pomembna (2Î = 10,465; g = 4). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 3,3 % trdimo, da so izkušnje anketiranih petošolcev v zvezi z obiskovanjem knjižnice v predšolski dobi v osnovni množici pomembno povezane s kasnejšo priljubljenostjo obiskovanja knjižnic. V osnovni množici obstaja statistično pomembna povezanost.
Iz rezultatov je razvidno, da je večina anketiranih petošolcev (kar 39 od 51) že v predšolskem obdobju s starši obiskovala knjižnice. Od teh jih je skoraj polovica (48,7 %) izrazila, da tudi
37
danes zelo radi zahajajo v knjižnice in si izposojajo gradiva, 20,5 % jih je izrazilo stališče, da radi obiskujejo knjižnice, in le 12,9 % jih je podalo stališče, da knjižnic sploh ne marajo ali ne marajo obiskovati.
Med učenci, ki v otroštvu s starši niso obiskovali knjižnic, je bilo le 33,3 % takih, ki so se opredelili, da radi oz. zelo radi obiskujejo knjižnice in si izposojajo knjige, 25 % jih je podalo stališče, da srednje radi obiskujejo knjižnice, več kot 30 % pa jih je odgovorilo, da knjižnic ne marajo ali sploh ne marajo obiskovati.
4. raziskovalno vprašanje: Ali se med petošolci pojavljajo statistično pomembne razlike v oceni pomembnosti branja glede na to, kako branje kot vrednoto ocenjujejo njihovi starši?
H_4: Med petošolci, katerih starši branje ocenjujejo kot pomembno vrednoto, in med petošolci, katerih starši branja ne ocenjujejo kot pomembnega, se pojavljajo statistično pomembne razlike v njihovi oceni pomembnosti branja.
Oceno pomembnosti branja so učenci in starši podali na podlagi lestvice stališč, opredeljevali pa so se glede trditve »Branje se mi zdi zelo pomembno«. Trditev so ocenili s »se popolnoma strinjam« (= branje je zelo pomembno), »se strinjam« (= branje je pomembno), z »niti se strinjam niti se ne strinjam« (= branje je srednje pomembno), s »se ne strinjam (= branje je malo pomembno) ali s »sploh se ne strinjam« (= branje je nepomembno).
Podatke smo analizirali tako, da smo najprej izračunali χ2-preizkus. Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20 %), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
Preglednica 14: Povezanost med oceno pomembnosti branja med starši in otroki
Pomembnost branja
38
Preglednica 15: Rezultat χ2-preizkus /Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med oceno pomembnosti branja med starši in njihovimi otroki
Value df Asymp. Sig. (2-sided)
Pearson Chi-Square 17,460a 6 ,008
Likelihood Ratio 15,151 6 ,019
Linear-by-Linear Association 6,006 1 ,014
N of Valid Cases 51
a. 9 cells (75,0 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is ,35.
Ugotovili smo, da je vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa na ravni 𝛼 = 0,019 statistično pomembna (2Î = 15,151; g = 6). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 1,9 % trdimo, da je ocena pomembnosti branja staršev tudi v osnovni množici statistično povezana z oceno pomembnosti branja otrok.
28 staršev se je opredelilo za trditev, da je branje zelo pomembno. Od tega enako misli 39,3 % njihovih otrok, 46,4 % pa jih branje ocenjuje kot pomembno. Le 14,3 % njihovih otrok branje ocenjuje kot srednje pomembno, nihče pa ni odgovoril, da je branje zanj nepomembno oz. malo pomembno.
14 staršev je branje ocenilo kot pomembno. Od tega je branje kot pomembno ali zelo pomembno ocenilo več kot 90 % njihovih otrok. Le eden je odgovoril, da je branje zanj srednje pomembno.
9 staršev je odgovorilo, da je branje zanje srednje pomembno, enakega mnenja pa je bila malo manj kot polovica njihovih otrok (44,4 %). 2 sta ocenila, da je zanju branje malo pomembno, 3 pa so ga ocenili kot zelo pomembno oz. pomembno.
Zanimivo je, da nihče od staršev ni odgovoril, da je branje zanj manj pomembno ali celo nepomembno, ga je pa kot manj pomembno vseeno ocenilo nekaj otrok.
39
5. raziskovalno vprašanje: Kako starši petošolcev ocenjujejo svoje bralne kompetence in ali se v okviru tega med njimi pojavljajo razlike, koliko in na kakšen način pomagajo svojim otrokom pri razvijanju njihovih bralnih kompetenc?
H_5: Med starši, ki svoje bralne kompetence ocenjujejo višje, se pojavljajo statistično pomembne razlike glede tega, v kolikšni meri in na kakšen način pomagajo svojim otrokom pri razvijanju njihovih bralnih kompetenc.
Starši so z lestvico stališč svojo bralno kompetentnost ocenjevali na podlagi trditve »Sem dober bralec«. Trditev so ocenili s »popolnoma se strinjam«, »se strinjam«, z »niti se strinjam niti se ne strinjam«, s »se ne strinjam« in »sploh se ne strinjam«.
Preglednica 16: Ocena bralne kompetentnosti staršev
»Sem dober bralec.« f f %
Se ne strinjam. 1 2,0
Niti se strinjam niti
se ne strinjam. 13 25,5
Se strinjam. 16 31,4
Popolnoma se
strinjam. 21 41,2
SKUPAJ 51 100,0