41,2 %
31,4 % 25,5 % 2,0 %
40
Iz zbranih rezultatov je razvidno, da se je s trditvijo »Sem dober bralec« popolnoma strinjala ali strinjala več kot polovica staršev (72,5 %) in se tako označila za dobre bralce. Približno četrtina anketiranih staršev (25,5 %) je odgovorila, da se s trditvijo, da so dobri bralci, niti strinjajo in niti ne strinjajo, in le 2 % staršev sta odgovorila, da se ne strinjajo s tem, da so dobri bralci. Zanimivo je, da nihče od anketiranih staršev ni izrazil popolnega nestrinjanja z izjavo o tem, da je dober bralec.
Za ugotavljanje povezanosti med oceno bralne kompetentnosti staršev in nudenjem pomoči svojim otrokom smo najprej izračunali χ2-preizkus. Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20 %), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
Preglednica 17: Povezanost med oceno bralne kompetentnosti staršev in nudenjem pomoči otrokom pri branju
»Sem dober bralec.« Nudenje pomoči otrokom pri branju. SKUPAJ Ne drži. Včasih
41
Preglednica 18: Rezultat χ2-preizkusa/Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med oceno bralne kompetentnosti staršev in nudenjem pomoči otrokom
Value df Asymp. Sig. (2-sided)
Pearson Chi-Square 9,324a 9 ,408
Likelihood Ratio 10,451 9 ,315
Linear-by-Linear Association 1,741 1 ,187
N of Valid Cases 51
a. 10 cells (62,5 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is ,02.
Ugotovili smo, da vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa na ravni 𝛼 = 0,315 ni statistično pomembna (2Î = 10,451; g = 9). Ničelno hipotezo obdržimo. Rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na osnovno množico. O povezanosti med oceno bralne kompetentnosti staršev in nudenjem pomoči pri branju njihovim otrokom ne moremo govoriti.
Za izbrani vzorec pa lahko trdimo, da starši, ki se popolnoma strinjajo s trditvijo, da so dobri bralci, v veliki večini (57,1 %) sicer tudi svojim otrokom večinoma nudijo pomoč pri branju.
Prav tako v veliki večini, v skoraj 90 %, otrokom pri branju nudijo pomoč starši, ki se z omenjeno trditvijo večinoma strinjajo. Le 12,5 % od teh jih je odgovorilo, da pomoč nudijo le včasih. Tudi starši, ki se niso mogli opredeliti glede trditve, da so dobri bralci, so v večini (76,9 %) odgovorili, da svojim otrokom večinoma nudijo pomoč pri branju. Eden od staršev je odgovoril, da večinoma ne drži, da je dober bralec, da pa kljub temu večinoma nudi pomoč pri branju svojemu otroku. Nihče od staršev ni odgovoril, da svojim otrokom ne nudi pomoči pri branju.
42
Zanimalo nas je še, ali obstaja povezava med oceno bralne kompetentnosti staršev in njihovo oceno ustreznosti pomoči oz. podpore, ki jo svojim otrokom nudijo pri branju in pisanju.
Najprej smo izračunali χ2-preizkus. Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20 %), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
Preglednica 19: Povezanost med oceno bralne kompetentnosti staršev in njihovo oceno ustreznosti pomoči, ki jo svojim otrokom nudijo pri branju
»Sem dober bralec.« »Otrokom nudim ustrezno pomoč pri branju in pisanju.«
Preglednica 20: Rezultat χ2-preizkusa /Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med oceno bralne kompetentnosti staršev in njihovo oceno ustreznosti pomoči, ki jo nudijo svojim otrokom
Value df Asymp. Sig. (2-sided)
Pearson Chi-Square 11,952a 6 ,063
Likelihood Ratio 13,928 6 ,030
Linear-by-Linear Association 4,654 1 ,031
N of Valid Cases 51
a. 6 cells (50,0 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is ,12.
43
Ugotovili smo, da je vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa na ravni 𝛼 = 0,030 statistično pomembna (2Î = 13,981; g = 6). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 3 % trdimo, da je tudi v osnovni množici ocena ustreznosti pomoči in podpore, ki jo starši nudijo svojim otrokom, odvisna od ocene njihove lastne bralne kompetentnosti.
Na podlagi danega vzorca lahko rečemo, da so vsi starši (100 %), ki so se opredelili kot dobri bralci, odgovorili, da se popolnoma ali večinoma strinjajo s trditvijo, da svojim otrokom pri branju nudijo tudi ustrezno pomoč in podporo. Več kot polovica staršev (62,5 %), ki se je opredelila, da se večinoma ocenjuje kot dobre bralce, je odgovorila, da se popolnoma strinjajo s trditvijo, da svojim otrokom znajo nuditi ustrezno pomoč in podporo pri branju. Četrtina staršev iz prej omenjene skupine je odgovorila, da svojim otrokom večinoma zna nuditi ustrezno pomoč, 12,5 % pa jih je odgovorilo, da znajo ustrezno pomoč nuditi le včasih, odvisno torej od situacije. Pri starših, ki so se ocenili kot »srednje« dobri bralci, jih je le 23,1 % odgovorilo, da se popolnoma strinjajo s tem, da znajo svojim otrokom nuditi ustrezno pomoč pri branju, malo manj kot polovica (46,2 %) jih je odgovorila, da ustrezno pomoč znajo nuditi večinoma, preostali (30,8 %) pa so odgovorili, da znajo ustrezno pomoč nuditi le včasih. Le eden izmed staršev je odgovoril, da se večinoma ne ocenjuje kot dobrega bralca, kljub temu pa je ocenil, da svojemu otroku večinoma zna nuditi ustrezno pomoč in podporo pri branju.
Ker so načini podpore in nudenja pomoči pri razvijanju bralnih kompetenc otrok zelo raznoliki, smo se v naši raziskavi osredinili na 2 vidika, ki sta bolj povezana z našo temo raziskave in s katerima starši svojim otrokom lahko pomagajo pri razvijanju bralnih kompetenc in pozitivnega odnosa do branja nasploh. Opredelili smo ju z dvema postavkama, in sicer:
1. »Doma se trudim, da sem otrokom dober bralni model.«
2. »Otrokom doma pogosto glasno berem in jih spodbujam k branju in pisanju.«
Predpostavki sta bili zapisani v obliki lestvice stališč, starši pa so ocenili, v kolikšni meri zanje držita oz. ne držita.
Na podlagi tega smo nato ugotavljali, ali obstaja povezanost med oceno bralne kompetentnosti staršev in posameznim načinom pomoči oz. spodbujanja bralnih kompetenc njihovih otrok.
Za ugotavljanje povezanosti smo najprej izračunali χ2-preizkus. Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20 %), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
44
Preglednica 21: Povezanost med oceno bralne kompetentnosti staršev in njihovo oceno lastnega truda biti dober bralni model
»Sem dober bralec.« »Trudim se biti dober bralni model.« SKUPAJ Večinoma
Preglednica 22: Rezultat χ2-preizkusa/Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med oceno bralne kompetentnosti staršev in oceno njihovega truda biti dober bralni model
Value df Asymp. Sig.
a. 10 cells (62,5 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is ,02.
Ugotovili smo, da je vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa na ravni 𝛼 = 0,005 statistično pomembna (2Î = 23,549; g = 9). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 0,5 % trdimo, da tudi v osnovni množici obstaja povezanost med oceno bralne kompetentnosti staršev in njihovo oceno truda, da bi bili dober bralni zgled svojim otrokom.
Na podlagi rezultatov danega vzorca lahko rečemo, da za starše, ki se popolnoma strinjajo s trditvijo, da so dobri bralci, v veliki večini drži (42,9 %) ali popolnoma drži (42,9 %), da se doma trudijo biti dober bralni vzor svojim otrokom. Tudi od 56 % staršev, ki se strinjajo, da
45
so dobri bralci, je večina (81 %) izrazila stališče, da se doma (večinoma) trudijo biti dober bralni vzor. Starši, ki se niti strinjajo niti ne strinjajo, da so dobri bralci, so se v večini (69,2
%) opredelili, da se le včasih trudijo biti dober bralni vzor, 23,1 % preostalih pa se je opredelilo, da se večinoma trudijo biti dober bralni zgled. Le eden izmed staršev se ni strinjal s tem, da je dober bralec, podal pa je stališče, da se včasih trudi biti dober bralni vzor.
Tudi za ugotavljanje povezanosti med oceno bralne kompetentnosti staršev in njihovo oceno pogostosti branja doma ter spodbujanja branja in pisanja njihovih otrok na splošno smo najprej izračunali χ2-preizkus. Ker eden od pogojev ni bil izpolnjen (teoretičnih frekvenc, manjših od 5, je bilo več kot 20 %), smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus.
Preglednica 23: Povezanost med oceno bralne kompetentnosti staršev in oceno pogostosti branja doma ter spodbujanja pismenosti otrok
»Sem dober bralec.«
»Otrokom doma pogosto glasno berem in jih spodbujam k branju in pisanju.«
Preglednica 24: Rezultat χ2-preizkusa/Kullbackovega 2Î preizkusa povezanosti med oceno bralne kompetentnosti staršev in oceno pogostosti branja doma ter spodbujanja pismenosti otrok
Value df Asymp. Sig. (2-sided)
Pearson Chi-Square 4,788a 9 ,852
Likelihood Ratio 5,426 9 ,796
Linear-by-Linear Association ,297 1 ,586
N of Valid Cases 51
a. 10 cells (62,5 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is ,02.
46
Ugotovili smo, da vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa na ravni 𝛼 = 0,796 ni statistično pomembna (2Î = 5,426; g = 9). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico in trdimo, da v vzorcu ne moremo najti povezanosti med oceno bralne kompetentnosti staršev in njihovo oceno pogostosti branja doma ter spodbujanja pismenosti njihovih otrok.
Iz zgornje preglednice lahko razberemo, da v anketirani skupini staršev, ki svojo bralno sposobnost ocenjujejo najvišje, skoraj polovica (47,6 %) doma le včasih bere otrokom in jih spodbuja k branju ali pisanju, prav tako pa jih nekaj manj kot polovica pogosto glasno bere in otroke spodbuja k branju in pisanju. V skupini staršev, ki se večinoma strinjajo s tem, da so dobri bralci, jih 31,2 % včasih glasno bere svojim otrokom in jih spodbuja pri bralni pismenosti, preostali pa so odgovorili, da večinoma (43,8 %) ali popolnoma drži (25 %), da svojim otrokom pogosto berejo in jih spodbujajo k branju in pisanju. Starši, ki se ne morejo opredeliti, ali so dobri bralci ali ne, so v 38,5 % odgovorili, da svojim otrokom včasih glasno berejo in jih spodbujajo k branju in pisanju, preostalih 61 % pa jih je odgovorilo, da to počnejo večinoma. Najnižje je svoje bralne sposobnosti ocenil le eden izmed staršev, ki se je opredelil, da svojim otrokom včasih glasno bere in jih spodbuja k branju in pisanju.
6. raziskovalno vprašanje: Kakšno je mnenje staršev glede razvijanja bralnih zmožnosti in spodbujanja bralne motivacije v šoli ter glede sodelovanja oz. vključenosti pri razvijanju le-tega?
H_6: Večina staršev petošolcev je mnenja, da šola na ustrezen način in z ustreznimi pristopi razvija bralno pismenost in bralno motivacijo, a si pri tem želijo več povezanosti oz.
sodelovanja in vključevanja staršev.
Mnenje staršev glede razvijanja bralne pismenosti in motivacije v šoli smo pridobili v sklopu lestvice stališč, kjer so starši ocenjevali sledeče trditve:
Bralno opismenjevanje je predvsem naloga šole.
Šola daje v višjih razredih razredne stopnje dovolj poudarka motiviranju otrok za branje.
Učitelji učence znajo motivirati za branje.
Koristno bi bilo, da bi šola in starši bolj sodelovali na področju spodbujanja in razvijanja bralne motivacije in branja.
Omenjene trditve so anketirani starši ocenili s »popolnoma se strinjam«, »se strinjam«, z »niti se strinjam niti se ne strinjam«, s »se ne strinjam« in »sploh se ne strinjam«.
47
6.1 »Bralno opismenjevanje je predvsem naloga šole.«
Preglednica 25: Struktura mnenj staršev o tem, ali je bralno opismenjevanje predvsem naloga šole
»Bralno opismenjevanje je predvsem naloga šole.«
f f %
Sploh se ne strinjam. 10 19,6
Se ne strinjam. 15 29,4
Niti se strinjam niti se ne
strinjam. 20 39,2
Se strinjam. 6 11,8
SKUPAJ 51 100,0