Pri analizi in izbiri skic mi je pomagala mentorica, tako da me je usmerjala k izboljšavam in me spodbujala h kritičnemu mišljenju. Po skupni odločitvi končnih skic sem se lotila slikanja, ki je po osnovni postavitvi figur potekalo precej spontano. Barv nisem imela vnaprej izbranih, pač pa sem jih sproti intuitivno določala in jih tudi spreminjala, ko s končnim rezultatom nisem bila zadovoljna. Vse slike sem sprva naslikala brez črnega kvadrata. Tega sem dodala na koncu, ko so bili vsi ostali elementi na delu že zaključeni, saj sem tako lažje izbrala velikost črnega kvadrata, ki je morala biti na vseh delih enaka.
36
7. ZAKLJUČEK
Obdobje modernizma je zagotovo čas, ko se je razvilo največ raznolikih gibanj v likovni umetnosti. To obdobje je nedvomno preoblikovalo in izoblikovalo pogled na umetnost, ki je prav tu zacvetela in razširila svoje meje, katerih skrajnost je še danes nejasna. Kako bistven in ključen je bil razvoj modernizma dokazujejo še danes številni sodobni umetniki, ki se radi vračajo nazaj v preteklost in prav iz modernizma črpajo svoje ideje in navdih za lastno ustvarjanje.
Pisanje diplomske naloge je bil dolgotrajen in naporen proces, vendar hkrati tudi zanimiv in koristen, saj sem sama ena izmed tistih, ki jo modernizem privlači do te mere, da v njem stalno išče nove ideje. Čeprav sem osnovne informacije o Črnem kvadratu že vedela, pa sem ob prebiranju literature in natančni raziskavi odkrila nove dimenzije tega dela, kar je le še poglobilo mojo ljubezen in fasciniranost nad tem navidezno preprostim kvadratom sredi belega platna. Spoznala sem, kako kompleksno je lahko zares (navidezno enostavno) umetniško delo, ko enkrat poznaš njegov koncept in okoliščine v katerem je nastalo. To mi nedvomno daje zagon, da pri lastnem ustvarjanju stremim k neki navidezni preprostosti in redukciji nepotrebnih elementov, hkrati pa v delo ujamem neko zgodbo, idejo, koncept: da delo vsebuje elemente, ki jih lahko konceptualno razložim in nosijo svoj pomen.
Pri ustvarjanju del za diplomsko nalogo sem si v uvodu zadala, da ustvarim dela, kjer bo črni kvadrat ohranil to moč in prezenco, ki jo vsebuje Malevičev Črni kvadrat, hkrati pa bo na sliki estetsko skladje. Menim, da mi je to uspelo predvsem zato, ker sem se držala redukcije nepotrebnih elementov, kar je včasih lahko zelo težko: težko je določiti, kdaj vsebuje kompozicija ravno dovolj elementov, da je zgovorna in zajame svoje bistvo, hkrati pa ostane jedrnata in ''ne kičasta''. Ker je na slikah le motiv figure, ki nosi svojo simboliko, črni kvadrat s svojo monokromnostjo in doživljajskim učinkom čiste črne barve zares izstopi iz slike in ohrani svojo mistiko ter obstoj.
37
VIRI IN LITERATURA
Amos, A. in Haglund, M. (2000). From social taboo to ''torch of freedom'': the marketing of cigarettes to women. Tobacco Control, (9), 3-8. Pridobljeno 3.7.2021 s https://tobaccocontrol.bmj.com/content/tobaccocontrol/9/1/3.full.pdf
Arnason, H. H. (2004). History of modern art: painting, sculpture, arhitecture, photography.
Upper Saddle River, N.J.: Prentice Hall.
Benjamin, W. (1998). Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati. V B. Bibič (ur.), Izbrani spisi (str. 145-177). Zavod za založniško dejavnost: Ljubljana.
Bolton, L. (2000). Art revolutions: Pop art. Peter Bedrick books. NTC/contemporary Publishing Group. New York.
Brejc, T. (1991). Temni modernizem: slike, teorije, interpretacije. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Butt, R. I. (2010). Appropriation Art and Fair Use. Ohio State Journal. Vol. 25, št. 4. 1055-1093. Pridobljeno 7.1.2021 s https://kb.osu.edu/handle/1811/76940
Duro, P. (2003). Copy. Oxford art online: Grove art online. Oxford University Press.
Pridobljeno 7.1.2021 s https://www-oxfordartonline-com.nukweb.nuk.uni-
lj.si/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000019393?rskey=CRb5HY&result=1
Evans, D. (2009). Appropriation. London : Whitechapel ; Cambridge, Mass. : MIT Press.
Gnamuš, N. (2010). Slikovni modeli modernizma. Ljubljana: Studia humanitatis, 2010.
Greenberg, C. (1999). Moderno in postmoderno: esej. Koper: Hyperion.
Groys, B. (2002). Teorija sodobne umetnosti: izbrani eseji. Ljubljana: Študentska založba.
Kač, M. (16.1.2019). ''Slike naj sprožajo različne interpretacije. S tem zaživijo, saj se približajo kompleksnosti naših življenj.'' Pogovor s slikarjem Juretom Zadnikarjem. RTV Slo, MMC. Pridobljeno 28.1.2021 s https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/slike-naj-sprozajo-razlicne-interpretacije-s-tem-zazivijo-saj-se-priblizajo-kompleksnosti-nasih-zivljenj/477358
38
Krečič, J. (9.7.2015). Malevič je mrtev. Živel Malevič!. Delo. pridobljeno 27.1.2021 s https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/malevic-je-mrtev-zivel-malevic.html
Luice-Smith, E. (1994). Pop art. V N. Stangos (ur.), Concepts of modern art: From Fauvism to Postmodernism. Third edition, expanded and updated. (str. 225-238). Thames and Hudson.
Lynton, N. (1994). Zgodba moderne umetnosti: pregled likovne umetnosti 20. stoletja.
Ljubljana: Cankarjeva založba.
Madoff, S. H. (1997). Pop art: a critical history. Berkeley; Los Angeles; London: University of California Press.
Markellou, M. (2013). Appropriation art and cultural institutions. Queen Mary Journal of Intellectual Property. Vol.3, št.2. 145-154. Pridobljeno 8.1.2021 s https://www.researchgate.net/publication/276191052_Appropriation_art_and_cultural_institut ions
Mastnak, T. (1998). Koncept ponavljanja v moderni likovni umetnosti: slovenske refleksije.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Mikuž, J. (1983). Podoba roke. Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete, Ljubljana.
Milner, J. (1996). Kazimir Malevich and the art of geometry. New Haven (Conn.) ; London : Yale University Press.
Podlesnik, M. (2016). Hommage à Malevič : še o Črnem kvadratu = Hommage à Malevich : Black square continued : [razstava, exhibition], 2.7.- 6.9.2015. Ljubljana : Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija.
Souter, G. (2008). Malevich Journey to infinity. New York: Parkstone Press International, cop.
Stangos, N. (2015). Concepts of modern art: from fauvism to postmodernism. London:
Thames and Hudson.
Šuvaković, M. (2014). Theories of modernism. Politics of time and space. Filozofski vestnik, letnik 35, številka 2, str. 103-120, 331-332. URN:NBN:SI:DOC-6ZZ9C5AA from http://www.dlib.si
39
Zabel, I. (2005). »Sodobna umetnost«, v: 95ʼ05. Teritoriji, identitete, mreže. Slovenska umetnost 1995-2005 (ur. I. Španjol, I. Zabel), Moderna galerija, 9.avgust - 9.oktober 2005, Ljubljana: Moderna galerija, str. 6-19.
Williams, T. (2010). Appropriation art. Oxford art online: Grove art online. Oxford University Press. Pridobljeno 10.3.2021 s https://www-oxfordartonline-com.nukweb.nuk.uni-
lj.si/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7002086713?rskey=JPLa7L&result=1
40
VIRI SLIK
Slika 1: Kazimir Malevič, Črni kvadrat, 1915, olje na platnu, 79,5 cm x 79,5 cm, Galerija Tretjakov, Moskva. Pridobljeno s https://www.tate.org.uk/sites/default/files/styles/width-720/public/malevich5_0.jpg izdaj, 66,04 cm x 91,44cm. Pridobljeno s https://www.artsy.net/artwork/allan-darcangelo-smoke-dreams
Slika 5: Kazimir Malevič, Črni kvadrat, 1915, olje na platnu, 79,5 cm x 79,5 cm, Galerija Tretjakov, Moskva. Pridobljeno s https://www.tate.org.uk/sites/default/files/styles/width-720/public/malevich5_0.jpg
Slika 6: Jure Zadnikar: Rdeča hiša, 2018, akril in olje, 115 cm x 115 cm. Pridobljeno s https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/01/15/65557627.jpg
Slika 7: Jure Zadnikar: Vagon na posesti, 2018, akril in olje, 130 cm x 80 cm. Pridobljeno s https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/01/15/65557614.jpg
Slika 8: Goran Đorđević: K.M. 1985, lesonitne plošče manjših dimenzij, rekonstrukcija Zadnje futuristične razstave. Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/1042717360
Slika 9: Tanja Ostojić: osebni prostor, 1995-1996, čb fotografije na baritnem papirju, 42,5 x 45 cm, edicija 1/5. Pridobljeno s https://www.artribune.com/wp-content/uploads/2012/06/05c_Personal-Space-1995-96.jpg
41
Slika 10: Tanja Ostojić: Črni kvadrat na belem polju, 1996/2011, čb fotografija na baritnem papirju, 42,5 cm x 45 cm, edicija 2/5. Pridobljeno s https://www.artribune.com/wp-content/uploads/2012/06/04_Black-Square-on-White.jpg
Slika 11: Reklamni plakat za Chesterfield, 1942, 28cm x 53cm. Joan Bennet, ameriška
letalska sila. Pridobljeno s
https://image.invaluable.com/housePhotos/Antikbar/23/618123/H20672-L133805143.jpg
Slika 12: Kaja Tuta, brez naslova, 2021, akril na platno, 80cm x 80cm (prvo delo). Osebni arhiv
Slika 13: Detajl prve slike. Osebni arhiv
Slika 14: Kaja Tuta, brez naslova, 2021, akril na platno, 80cm x 80cm (2. delo). Osebni arhiv Slika 15: Detajl druge slike. Osebni arhiv
Slika 16: Kaja Tuta, brez naslova, 2021, akril na platno, 80cm x 80cm (3. delo). Osebni arhiv Slika 17: Detajl tretje slike. Osebni arhiv
Slika 18: Kaja Tuta, celoten opus del, 2021, akril na platno, 80cm x 80cm. Osebni arhiv Slika 19: Kaja Tuta, skice, 2021, svinčnik na papir, 25cm x 25cm. Osebni arhiv
Slika 20: Primer študije odnosov med črnim kvadratom in figuro na lastnih skicah. Osebni arhiv