Preko dobljenih rezultatov smo dobili vpogled v stanje usposobljenosti razrednih učiteljev za poučevanje smučanja učencev na slovenskih osnovnih šolah in ugotovili, kdo na teh šolah dejansko izvaja smučanje v zimski šoli v naravi in na zimskem športnem dnevu.
Predhodnih podobnih raziskav na to temo nismo zasledili, zato so ti rezultati toliko bolj pomembni v primerjanju teorije poučevanja smučanja s prakso.
Na podlagi opredelitve problema smo zastavili pet raziskovalnih vprašanj in na osnovi teh predpostavili pet hipotez. S pomočjo rezultatov, ki smo jih pridobili tekom raziskave, smo preverili predpostavljene hipoteze. V nadaljevanju bomo rezultate hipotez natančneje prikazali.
Prva hipoteza: Manj kot polovica vseh anketiranih razrednih učiteljev ima ustrezen naziv za poučevanje smučanja na razredni stopnji, to je vsaj Učitelj smučanja mlajših otrok ali Učitelj smučanja 1.
Prvo hipotezo lahko potrdimo, saj so rezultati raziskave pokazali, da ima ustrezen naziv za poučevanje smučanja na razredni stopnji 26 % vseh anketiranih razrednih učiteljev, kar je skoraj še enkrat manj, kot smo sprva predvidevali.
Iz tega lahko sklepamo, da je vmes kar nekaj takih anketirancev, ki so si v času študija na Pedagoški fakulteti Ljubljana, smučanje izbrali kot izbirni predmet in tako prišli do ustreznega naziva. Seveda pa bi bil rezultat še veliko boljši, če bi smučanje sodilo med obvezne študijske vsebine.
K večji usposobljenosti razrednih učiteljev bi lahko veliko pripomogla tudi šola sama. Na področju smučanja bi bilo tako potrebno narediti kakšen korak naprej in bolje poudariti pomen ustrezne usposobljenosti razrednih učiteljev, ki lahko veliko prispeva h kvalitetnejšemu učenju smučanja učencev. Šola bi lahko poskušala za vse učitelje uvesti cenejše tečaje in obnovitvene seminarje, kjer bi učitelji imeli možnost pridobiti vsa potrebna znanja, ki jih potrebujejo za poučevanje smučanja učencev. Tako bi bili tudi sami bolj motivirani in bolj željni znanja na področju smučanja in bi si tako posledično v večji meri pridobili ustrezen naziv za učitelja smučanja.
Za učence je izrednega pomena, da jih smučanje učijo za to primerno usposobljeni učitelji, saj vemo, da je smučanje zahtevnejša disciplina, kjer samo dober učitelj ni dovolj, potrebno je tudi dobro poznati zakonitosti tehnike, biomehaniko in didaktiko smučanja.
- 52 -
Druga hipoteza: Polovica anketiranih razrednih učiteljev, ki imajo ustrezen naziv, smučanje tudi izvajajo v zimski šoli v naravi.
Drugo hipotezo lahko ovržemo, saj na osnovi rezultatov kar 67 % anketiranih razrednih učiteljev, ki imajo ustrezen naziv, smučanje tudi izvajajo v zimski šoli v naravi, kar je več, kot smo predpostavili.
Zadovoljivo je videti, da veliko razrednih učiteljev izkorišča pridobljen naziv, predvsem pa se pri učenju smučanja učencev zavedajo tudi prednosti dobrega poznavanja otrok in njihovih potreb, kar lahko le pripomore k uspešnejšemu učenju smučanja svojih učencev.
Tudi za njih zna biti ta proces lažji in bolj učinkovit, saj že poznajo učitelja in mu zato lahko tudi bolj zaupajo.
Po drugi strani pa bi bilo dobro izvedeti, zakaj kljub ustreznemu nazivu, kar 33 % anketiranih razrednih učiteljev ne izvaja smučanja v zimski šoli v naravi. Zato bi bilo potrebno razširiti raziskovalno vprašanje, iz katerega smo predpostavili drugo hipotezo.
Vprašanju, kjer so anketiranci odgovarjali, da kljub nazivu ne učijo smučanja v zimski šoli v naravi, bi morali dodati možnost, da to izbiro odgovora tudi utemeljijo. Tako bi se dokopali do novih spoznanj in pomembnih ugotovitev ter se izognili ugibanju.
Tretja hipoteza: Več kot polovica anketiranih razrednih učiteljev, ki nimajo ustreznega naziva za učenje smučanja, si le tega želijo pridobiti.
Tudi tretjo hipotezo lahko ovržemo, saj so rezultati raziskave pokazali, da si le 23 % anketiranih razrednih učiteljev, ki nimajo ustreznega naziva za učenje smučanje, tega želijo pridobiti, kar pa na prvi pogled ne daje dobrega vtisa.
Večina razrednih učiteljev si ustreznega naziva očitno nima želje niti potrebe pridobiti.
Domnevamo lahko, da so na šolah za področje smučanja že predvideni športni pedagogi, ki tako zapolnjujejo svoje ure. Vseeno pa bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj si razredni učitelji želijo oziroma ne želijo pridobiti naziva za učitelja smučanja. Zato bi bilo tudi na tem mestu potrebno razširiti raziskovalno vprašanje, iz katerega smo predpostavili tretjo hipotezo, in anketirancem pri vprašanju dati možnost, da svoj odgovor tudi pojasnijo.
Četrta hipoteza: Smučanje v zimski šoli v naravi in na zimskem športnem dnevu izvajajo športni pedagogi.
Četrto hipotezo lahko potrdimo, saj učitelji športne vzgoje v veliki večini izvajajo smučanje, in sicer v 88 % v zimski šoli v naravi in v 89 % na zimskem športnem dnevu.
- 53 -
Tudi razredni učitelji s pridobljenim nazivom v skoraj 50 % izvajajo smučanje na šolah, kar je zadovoljivo. Treba je pojasniti, da je bilo anketirancem pri 5. in 6. vprašanju na izbiro več možnih odgovorov, zato tudi skupni seštevki krepko presegajo 100 %. Smučanje v zimski šoli v naravi izvajajo v 58 % tudi zunanji delavci z ustreznim nazivom. Šola se sodeč po teh podatkih velikokrat poslužuje zunanjih delavcev, za to pa lahko iščemo razlog v tem, da za učenje smučanja nima dovolj usposobljenega kadra. Zato pridejo tu na svoj račun razredni učitelji s pridobljenim nazivom, saj so gledano z ekonomskega vidika veliko bolj praktični, predvsem za šolo, ki s tem lahko marsikaj prihrani in tako zmanjša potrebo po najemanju zunanjih delavcev. Vodstvo šole naj torej stremi k temu, da poskuša svoje učitelje v čim večjem številu izobraziti na področju smučanja.
Dotakniti se moramo tudi podatka, da smučanje na šolah izvajajo tudi učitelji, ki nimajo pridobljenega ustreznega naziva. Možno je, da v skrajni sili tako rešujejo kadrovski problem, ampak tu se je potrebno zavedati tudi odgovornosti, ki jo prinaša učenje smučanja učencev. Ni nujno, da bo nekdo, ki zelo dobro smuča, tudi dober učitelj smučanja. Ta mora poleg dobrega znanja smučanja obvladati tudi osnove pedagogike. Zato je potrebno, da so učenci pri učenju smučanja deležni pravilne vadbe, to pa predvsem dosežemo z ustrezno usposobljenim učiteljem.
Izpostaviti je potrebno nekaj anketiranih razrednih učiteljev, ki so navedli, da ne izvajajo smučanja v zimski šoli v naravi niti na zimskem športnem dnevu, nekateri so celo priznali, da sploh ne izvajajo prej omenjenih vzgojno-izobraževalnih oblik. Točnih razlogov za to ne vemo, jasno pa je, da so učenci v teh šolah prikrajšani za užitke na snegu.
Zato bi bilo zelo koristno izvesti raziskavo, s katero bi poskušali ugotoviti razloge za neizvajanje teh programov in jih tako v prihodnje poskušali odpraviti.
Peta hipoteza: Manj kot polovica vseh anketiranih razrednih učiteljev se čuti kompetentne za poučevanje smučanja.
Peto hipotezo lahko tudi potrdimo, saj so rezultati pokazali, da se 31% vseh anketiranih razrednih učiteljev, čuti kompetentne za poučevanje smučanja, kar smo tudi predvidevali.
Marsikateri razredni učitelj se očitno tudi brez pridobljenega naziva počuti dovolj sposobnega za poučevanje smučanja učencev, sodeč po rezultatih, ki so pokazali, da ima 26 % vseh anketirancev pridobljen naziv za učitelja smučanja.
- 54 -
Verjetno je, da je kar nekaj takih, ki imajo dovolj ustreznega znanja za učenje smučanja, vendar si naziva za učitelja smučanja niso uspeli pridobili zaradi finančnih razlogov. Na drugi strani pa lahko prepričanje o lastnem zadostnem znanju smučanja marsikoga zavede, saj to še ni nujno tudi podlaga za dobrega učitelja smučanja otrok, kar smo tudi že nekajkrat omenili.
Bolj je razumljivo, da se anketiranci zaradi pomanjkanja lastnega smučarskega znanja, ne čutijo dovolj kompetentne za poučevanje smučanja. Dobro se zavedajo velike odgovornosti, ki jo nosijo učitelji smučanja. Veliko ljudem pa smučanje zaradi svoje visoke cene predstavlja nekakšno oviro in seveda to pripomore k temu, da si ga marsikdo ne more privoščiti v tolikšni meri, kakor bi sam hotel ali pa si ga celo sploh ne more. Tu pa lahko tudi tiči vzrok slabega znanja smučanja oz. neznanja smučanja nekaterih anketirancev, saj zna biti denar kar dober dejavnik, ki zavira posameznikovo željo po smučanju.
- 55 -