Na 2. vprašanje so odgovarjali le tisti anketirani razredni učitelji, ki so na 1. vprašanje odgovorili, da imajo pridobljen strokovni naziv za poučevanje smučanja.
Po rezultatih sodeč je velika večina anketirancev pridobila naziv za poučevanje smučanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, Mariboru ali Kopru, kjer so se tudi izobrazili za poklic razrednega učitelja in kjer so si smučanje lahko izbrali kot izbirni predmet, kot smo tudi že prej omenili.
Petina vseh anketirancev si je naziv pridobila pri Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije na Smučarski zvezi v Ljubljani, ki je najštevilčnejše smučarsko strokovno združenje v Sloveniji in kjer potekajo redni kadrovski tečaji za usposabljanje učiteljev smučanja, tudi v okviru sodelovanja s Fakulteto za šport in Pedagoško fakulteto.
Zelo malo anketirancev pa si je naziv pridobilo na Fakulteti za šport v Ljubljani, ki je pristojna za izobraževanje učiteljev na področju športne vzgoje (deloma Pedagoška fakulteta). Študentje si lahko namreč na Fakulteti za šport v sklopu rednega programa pridobijo ustrezen naziv za poučevanje smučanja.
- 45 - 3. Ali sami učite smučanje v zimski šoli v naravi?
Graf 6.3: Ali sami učite smučanje v zimski šoli v naravi?
S 3. vprašanjem smo preverjali drugo predpostavljeno hipotezo, ki se glasi: Polovica anketiranih razrednih učiteljev, ki imajo ustrezen naziv, smučanje tudi izvajajo v zimski šoli v naravi.
Na to vprašanje so prav tako odgovarjali anketirani razredni učitelji, ki imajo pridobljen strokovni naziv za poučevanje smučanja učencev na razredni stopnji.
Rezultati so pokazali, da dve tretjini anketiranih razrednih učiteljev, ki imajo strokovni naziv za poučevanje smučanja, smučanje v zimski šoli v naravi tudi učijo, kar je več kot smo v hipotezi predpostavili. To je spodbudno in pozitivno predvsem z vidika uspešnosti izvedbe zimske šole v naravi, saj so usposobljeni razredni učitelji, ki poučujejo svoje učence smučanja, pri tem lahko veliko bolj uspešni, predvsem zaradi prednosti, ki jo imajo pred drugimi učitelji, saj svoje učence in njihove potrebe zelo dobro poznajo, pa tudi učenci jim zato bolj zaupajo.
Zagotovo pa bi bilo zanimivo in koristno izvedeti, kakšni so razlogi 33 % anketirancev, ki smučanja v zimski šoli v naravi, kljub ustreznemu nazivu, ne poučujejo. Lahko da se učitelji kljub nazivu še vedno ne čutijo dovolj usposobljene, da bi učencem posredovali svoje znanje smučanja, nekateri to lahko smatrajo tudi kot preveliko odgovornost in zato učenje smučanja raje prepuščajo učiteljem športne vzgoje oziroma drugim usposobljenim učiteljem, ki so za to delo običajno zadolženi in imajo s tem tudi več izkušenj. Ali pa je preprosto sestava ekipe za zimsko šolo v naravi takšna, da so sami zadolženi za druge dejavnosti. Vse to pa so zgolj naša predvidevanja, ki pa so v prihodnje lahko ugotovljiva s pomočjo nove podobne raziskave na tem področju.
- 46 -
4. Ali bi si želeli opraviti program usposabljanja za učitelja smučanja in si tako pridobili ustrezen naziv?
Graf 6.4: Ali bi si želeli opraviti program usposabljanja za učitelja smučanja in si tako pridobili ustrezen naziv?
S 4. vprašanjem smo preverjali tretjo zastavljeno hipotezo, ki se glasi: Več kot polovica anketiranih razrednih učiteljev, ki nimajo ustreznega naziva za učenje smučanja, si le tega želijo pridobiti.
Na to vprašanje so odgovarjali tisti anketirani razredni učitelji, ki nimajo pridobljenega strokovnega naziva za poučevanje smučanja in so tako pri prvem vprašanju obkrožili odgovor ne. Rezultati tokrat niso bili preveč zadovoljivi, saj so pokazali, da si le slaba četrtina anketiranih razrednih učiteljev, ki za smučanje nimajo ustreznega naziva, želi opraviti program usposabljanja za učitelja smučanja in si naziv tako pridobiti. Na podlagi tega lahko tretjo hipotezo ovržemo. Zopet lahko samo sklepamo, zakaj si ostalih 77 % anketiranih razrednih učiteljev ne želi opraviti programa usposabljanja za učitelja smučanja. Mogoče jim naziv učitelja smučanja ni potreben, ker je na šoli za to področje zaposlenih že dovolj drugih strokovnih kadrov, ali enostavno dvomijo v svoje sposobnosti in se bojijo, da programa ne bi bili zmožni opraviti, saj je smučanje kompleksen šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, veliko moči, zbranosti in znanja, da ne pride do poškodb. Tudi te so lahko razlog, da odvrnejo nekatere razredne učitelje od usposabljanja, saj so poškodbe žal sestavni del vsakega športa, pri smučanju pa znajo biti te pogoste in tudi hujših oblik. Velika ovira zna biti seveda denar, saj tečaji za učitelja smučanja niso poceni in marsikdo si jih ne more privoščiti. Anketirancem bi zato morali dati možnost, da svojo izbiro odgovora pri tem vprašanju tudi utemeljijo. Tako bi bilo po drugi strani zanimivo izvedeti tudi, zakaj se razredni učitelji odločajo za opravljanje programa.
- 47 -
5. Kdo na šoli izvaja smučanje v zimski šoli v naravi?
Graf 6.5: Kdo na šoli izvaja smučanje v zimski šoli v naravi?
Odgovori drugo Frekvenca
Predmetni učitelji s pridobljenim ustreznim nazivom 5
Učitelji CŠOD 2
Matematik s pridobljenim nazivom 1
Nimamo zimske šole v naravi 8
Nimamo smučanja v šoli v naravi 4
Same izvajamo takšen program 1
Skupaj 21