Učitelj mora cilj pri didaktični gibalni igri do podrobnosti poznati, saj bo tako lahko z improvizirano ustvarjalno igro otroku omogočil, da bo le ta usvojil določena znanja in razvil sposobnosti ter prišel do začrtanega cilja. (Pišot in Videmšek, 2004)
2.2.3 Didaktični pripomočki
Učitelji učence k delu najlažje pritegnejo s pomočjo različnih pripomočkov. Uporaba le teh mora biti smiselna, saj v nasprotnem primeru zastavljenih ciljev ne bo mogoče doseči.
Didaktični pripomočki so lahko standardizirani ali improvizirani in veliko pripomorejo k lažjemu, hitrejšemu in uspešnejšemu učenju. Izbira ustreznega pripomočka mora biti skladna z nameni smučarske vadbe in cilji, ki jih je potrebno doseči skozi proces učenja.
Uporaba pripomočkov mora pri učenju smučanja pokazati ustrezen napredek oziroma korekcijo nepravilnega gibanja smučarja. Smučanje s pripomočki pri otroku zmanjšuje občutek strahu, učitelju pa lahko delo precej olajša. Z njimi lahko otroku omogočijo novo izkušnjo in obogatijo njegovo gibalno znanje. Pripomoček na snegu ima pomembno vlogo tudi zato, ker pomaga preusmeriti pozornost otroka (strah pred padcem, strmino, odsotnost staršev, nepoznani učitelj, nova skupna otrok) in ga aktivneje vključi v delo. (Lešnik in Žvan, 2010)
IGRA Mojca
Pokrajculja
PRAVILA GIBANJE PROSTOR VSEBINA
OTROKOV CILJ (npr. skrijem se v pisker)
UČITELJEV CILJ (npr. gibanje
dol - gor)
vpliv
- 15 -
Zgoraj navedena avtorja pravita tudi, da je pri izbiri pripomočkov potrebno upoštevati naslednje.
Glede na otroka:
− starost (kronološka, mentalna – razvojna stopnja),
− predznanje,
− sposobnosti,
− vzdušje, počutje, motivacijo ipd.
Glede na učitelja:
− stopnjo učnega procesa (posredovanje novih informacij, utrjevanje, preverjanje),
− del vadbene ure (pripravljalni, glavni, sklepni del),
− izbrane vsebine (smuk naravnost, navezovanje paralelnih zavojev, itd.),
− možnost vsebine terena,
− razpoložljiva sredstva.
Uporaba didaktičnih pripomočkov je torej v procesu učenja smučanja zelo priporočljiva, saj pripomore k dvigu motivacije vadečih zaradi svoje oblike in barve so pripomočki očem in smučarju prijazni ter nenevarni, so praktični in imajo široko paleto možnosti uporabe, poleg tega pa so zelo enostavni za transport.
Pripomočki morajo biti primerni tudi za uporabo na snegu (mraz, vlaga, veter, sonce). Z vidika varnosti je potrebno izpostaviti, da morajo biti pripomočki nepoškodovani, brez ostrih delov in iz ustreznih materialov (guma, primerna plastika, zaščiten les). Njihov videz mora biti zanimiv in prijeten, to pa se lahko doseže z pisanimi in živimi barvami. Lešnik in Žvan (2007) na podlagi zapisanega navedeta primere didaktičnih pripomočkov:
− visoki in nizki stožci,
− obroči (veliki, srednji, mali; leseni, plastični, gumijasti),
− žoge (velike, majhne, mehke),
- 16 -
Učitelju smučanja so pri delu na snegu lahko na voljo zahtevnejši, moderni in dražji pripomočki, v različnih situacijah pa si lahko pomaga tudi s pripomočki, ki so vedno pri roki (smučarske palice, vejice, storži, plastenke itd.). Za označevanje terena so zelo uporabni različni pripomočki: tulci, trakovi, vrvi, smučarski količki, količki za deskarje, potni znaki ipd.
Kadar na voljo ni ustreznih standardiziranih športnih pripomočkov, se da z malo domišljije hitro narediti tudi poceni improvizirane pripomočke kot npr. prazne plastenke (manjše in večje, napolnjene s pobarvanim peskom), živo obarvane pločevinke, kose starih pisanih cunj, žoge iz prelepljenega časopisnega papirja, smrekove vejice in še marsikaj drugega, kar se lahko uporabi v enake namene. Pripomočki, ki jih lahko otroci celo sami pripravijo, so velikokrat še več vredni. (Pišot in Videmšek, 2004)
Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-UPB1, 2006) med drugim določa tudi uporabo različnih pripomočkov na smučišču, ki so opredeljeni s 16. členom (organizirano poučevanje smučanja) in 5. točko, ki pravi:
»Strokovni delavec lahko med poučevanjem postavi na smučišču pripomočke oziroma priprave za poučevanje le z dovoljenjem upravljalca smučišča. Prostor za poučevanje mora biti v času poučevanja označen z obvestilnim znakom in trakom vzdolž celotne postavitve.«
Po zakonu lahko torej učitelj smučanja deluje na smučišču le z dovoljenjem upravljalca smučišča. Tako je učitelj smučanja dolžan predhodno najaviti število učencev in ali bo pri poučevanju smučanja uporabljal ustrezne pripomočke. V primeru vadbe z uporabo didaktičnih pripomočkov (količki, stožci itd.) je upravljalec smučišča dolžan prostor z omenjenimi poligoni zavarovati z obvestilnim znakom in trakom. (Marušič, 2006)
2.2.4 Smučarska oprema
Pri smučanju ima zelo pomembno vlogo tudi smučarska oprema, zato je potrebno otroku priskrbeti primerno opremo, ki mu bo omogočala udobno, varno in sproščeno smučanje.
Ker je smučarska oprema cenovno velik zalogaj, otrok pa jo hitro preraste, se veliko staršev danes odloča za nakup rabljene opreme na smučarskih sejmih, kjer je pogosto velika izbira sodobne, še ne dotrajane opreme. Potrebno je kupiti sodobno opremo, ki bo otroku ustrezala glede na velikost, težo in znanje ter njegovo dobro počutje, saj je ravno to
- 17 -
prvi pogoj za zadovoljstvo in uspešno prilagoditev na specifično okolje. Sodobna oprema bo otroku olajšala pot tudi do smučarskih spretnosti in znanja. Smučarsko opremo je priporočljivo izbrati in preizkusiti pred odhodom na sneg, tako da otrok doma na preprogi poskuša samostojno obuti smučarske čevlje, jih pripeti na smuči in se z njimi premikati po preprogi. To bo dragocena izkušnja za dober začetek na snegu. (Pišot in Videmšek, 2004) Zgoraj omenjena avtorja torej menita, da je potrebno za varno smučanje pravilno izbrati smučarsko opremo, ki pa naj predpisuje naslednje.
Smuči:
− velikost smuči naj bo usklajena z velikostjo otroka (lahko so do 10 cm krajše od otroka);
− smuči morajo imeti dovolj ostre robnike, kar bo otroku omogočilo vodenje smuči brez večjega truda.
Varnostne vezi:
− smuči morajo imeti nastavljive varnostne vezi, ki smučarski čevelj dobro pritrdijo na smučko in omogočajo ustrezno nastavitev glede na otrokovo znanje smučanja in težo.
Smučarski čevlji:
− naj bodo primerno veliki (nekoliko večji od velikosti otrokovega stopala), zapenjajo naj se z dvema ali več zaponkami, kar omogoča dober oprijem stopala in gležnja, po možnosti naj imajo izražen rahel naklon.
Smučarske palice:
− naj bodo primerno visoke (ker otroku začetniku služijo predvsem za oporo, naj bodo nekoliko višje, kasneje pa naj segajo do višine za 90 stopinj pokrčene roke v komolcu).
Smučarska obleka:
− naj bo dovolj velika (pretesna obleka otroka zelo ovira pri gibanju), nepremočljiva, po možnosti iz dveh delov (bunda in hlače), primerno topla in zračna.
Varnostna čelada:
− je obvezen del smučarske opreme in naj se trdno prilega glavi, ima naj tudi ščitnik za obraz, biti mora dobro zapeta.
- 18 - Smučarske rokavice:
− naj bodo dovolj tople, iz nepremočljivega materiala, za mlajše otroke so bolj praktične rokavice na en prst – palec, otrok jih lažje natika, poleg tega so tudi toplejše.
Smučarska očala:
− naj bodo izdelana iz upogljive plastike, z elastiko in dobrim zračenjem, varujejo naj pred soncem.
2.2.5 Oblike smučanja
Slovenska šola smučanja je glede na zahtevnost in stopnjo znanja razdeljena na več oblik smučanja, kar bolj nazorno prikazuje tudi spodnja slika (2.4). Pomembno je, da učitelj naredi prve korake na snegu na tak način, da pri začetnikih ne vzbuja strahu.
Prilagajanje na smuči in osnovne oblike drsenja mora začetniku približati na način, ki bo na eni strani hiter in učinkovit, na drugi strani pa bo učencu dajal občutek varnosti, predvsem pa užitke na snegu. Sem sodijo vaje na mestu, drsenje naravnost in preproste spremembe smeri drsenja. Na tej stopnji je še bolj pomembno, da izbira terene z blago naklonino, po možnosti z ravnim iztekom. V nadaljevanju mora stremeti k cilju, ki vodi od drsenja k smučanju.
Zato so začetne oblike smučanja izbrane in definirane tako, da začetniku omogočajo nadzorovano premagovanje tudi strmejših terenov. Sem spadajo smučarski loki s klinastimi zavoji, zavoji s klinastim odrivom/vbodom palice ter osnovno vijuganje. Največ učencev se v šoli naravi po znanju uvrsti prav v to obliko. Smučarsko znanje se bogati s pestro vadbo in čim večjim številom ponovitev pravilnih izvedb v različnih pogojih.
Postopen prehod v paralelni položaj smuči omogoča smučanje v večji hitrosti, znanje in sposobnosti pa smučarju omogočajo razbremenitev in kontrolo hitrosti drsenja tudi v težjih pogojih.
Nadaljevalne oblike smučanja so torej vezane na premagovanje strmejših terenov in so že resnejši pokazatelj dobrega smučarskega znanja, to je predvsem vijuganje v širšem in ožjem hodniku.
Osnova tekmovalnim oblikam alpskega smučanja je tekmovalna tehnika, ki v svojih osnovah vsebuje elemente, ki so skupni vsem tekmovalnih disciplinam. (Lešnik, Murovec in Gašperšič, 2002)
- 19 -