SPIRALA IN UMETNOST

Kljub temu, da spirale pogosto srečujemo v kontekstu različnih verovanj, pa niso omejene izključno na to. Uporabljene so tudi v posvetni arhitekturi, umetnosti in oblikovanju, saj gre za obliko, ki ima za človeka posebno estetsko kakovost, verjetno zaradi svoje sorodnosti z naravo. Najdemo lahko kar nekaj sodobnih umetniških del, ki nosijo formo spirale; eno najbolj famoznih del je najverjetneje Spiral Jetty (1971), ki ga je Robert Smithson zgradil v rdečem slanem jezeru.

Za gradnjo se je v prvi vrsti odločil zaradi zanimanja za slana jezera, ki ga je razvil leta 1968 na Mono Laku v Kaliforniji, vendar se je zaradi odročnosti tega jezera odločil za Great Salt Lake v Utahu, v Združenih državah Amerike. Za spiralno formo se je odločil na mestu, saj je spirala predstavljala obliko, ki bi v mehkem blatu delovala najbolj stabilno, sile napetosti, ki se pojavijo v spiralni strukturi, so povezale in utrdile celoten pomol. Spiralo gledalec vidi

17 Prav tam, str. 10.

in dojema različno, odvisno, kje na njej stoji; če bi jo želel dojemati v njenem merilu, bi moral biti nad njo. V višini našega pogleda nam krivulja razodeva nedefinirano gmoto materiala. Ob pogledu na skalnato pot pod nogami lahko opazimo drobne kristalne solne formacije in vsak kristal je le pomanjšana verzija spiralnega polotoka, saj se kristali tvorijo v obliki spiralne vijačnice.¹⁸

Pomen prostorsko specifičnega dela Spiral Jetty je danes veliko jasnejši, kot je bil ob nastanku. Smithson se je v svojih delih pogosto dotikal teme entropije, s tem delom pa jo je verjetno najbolje ponazoril, saj se je slano jezero, kot je predvideval, v zadnjih letih precej izsušilo in se je zaradi tega stik med kopnim in jezerom zamaknil daleč stran od spirale, zato je danes jezero sploh ne obdaja več. Poleg tega je zgradil tudi spiralni griček oziroma Spiral Hill (1971), ki stoji ob delu Broken Circle (1971) in se nahaja v Emmnu na Nizozemskem.

V svoja dela pogosto vključuje spiralno formo tudi umetnik Andy Goldsworthy, ki je v evropskem prostoru eden najbolj znanih zemeljskih umetnikov. Za razliko od Smithsona, ki je prav tako predstavnik gibanja zemeljske umetnosti oziroma Land Art ali Earth Art, so dela Goldsworthyja veliko subtilnejša in nežna, poleg tega pa so po večini veliko hitreje podvržena minljivosti. Predstavljanje njegovega dela temelji na dobri dokumentaciji, večinoma razstavlja fotografije in posnetke nastajanja del, le-te pa bomo stežka doživeli v živo, če ne bomo prisotni v dneh njihovega nastajanja. Smithsonovo delo je prav tako dokumentirano, posneto in predstavljeno preko dokumentacije, a še danes stoji na istem mestu, je delo, ki zahteva gledalčevo prisotnost in doživljanje, podobno kot dela Jamesa Turrella pa pričara občutek drugačnega zavedanja sebe in svojega prostora.

Še eden izmed znamenitih umetnikov, ki se je v svojih delih poslužil spiralne forme, je Mario Merz. Bil je ključni član skupine Arte Povera, ustvarjal je slike, skulpture in instalacije v mešanih medijih, s katerimi je širil vizijo o enakosti, osredotočeno na človeka. Skozi umetnost je nasprotoval tistemu, kar je videl kot dehumanizacijske sile industrializacije in potrošništva. V njih je iskal neomejenost, v nasprotju z okviri sodobnega življenja. Z vključevanjem industrijskih in organskih materialov njegova dela kažejo na živahno prepletanje človeških in živalskih področij. Merzovo delo je tako v obliki kot tudi vsebinsko seznanjeno z logiko Fibonaccijevega zaporedja. Vključuje naravne mreže tako, da se dobesedno in metaforično navezujejo na vprašanja družbene organizacije. Fibonaccijevo

18 Robert SMITHSON, The collective writings, New York1979, str. 143–148.

zaporedje najde simbolni izraz v spiralni obliki, ki se ponavlja skozi Merzovo delo. Tavola spirale iz leta 1982 povezuje občutek naravne vdanosti neposredno na simbolni pomen mize kot kraja zbiranja. Na teh mizah sta razporejena sveže sadje in zelenjava, na trenutke v množice, občasno razporejene v lepo urejene vzorce. V delu Quattro tavole in forma di foglie di magnolia (1985) naravni čebelji vosek tvori površino varjenega jekla, na katerem so suspendirani različni organski in umetni elementi. Mize same prevzemajo obliko listov magnolije, ki rastejo v Fibonaccijevem zaporedju in kažejo, kot Tavola spirale, potencialno neskončno širjenje. Merzove mize so s svojimi nenehno spreminjajočimi se elementi morda najbolj radikalno odprte od umetnikovih del in namigujejo na poglobljen občutek skupnosti, ki si ga je umetnik želel ustvariti.¹⁹

Sama sem za obliko svojega hodnika spiralo izbrala zaradi njene neposredne povezave in sorodnosti z labirintom, saj vsebuje vse tri glavne lastnosti le-tega; vhod, pot in center. Poleg tega mi je struktura blizu zaradi njene vrojenosti v svet narave in s tem tudi nas same, saj s celotno idejo za delom poudarjam pomen vrnitve k našim naravnim koreninam.

3 DRUŽBENI MEDIJI

Preskok z meditacije, labirinta in spirale na socialne medije se sprva verjetno zdi dvoumen in nelogičen. Med enim in drugim morda res ni očitne, neposredne povezave, a to, ki jo vidim sama, bom poizkusila vzpostaviti na čimbolj jasen in razumljiv način.

V poglavju, kjer se dotikam labirinta, namenjenega meditativni hoji, že omenim ključno povezavo med informacijsko preobremenjenim svetom, v katerem živimo, in potrebo po globlji osmislitvi naših življenj. Kljub temu, da je ideja meditativne hoje in meditacije stara že več tisočletij in bi pričakovali, da bi jo zaradi njenih pozitivnih učinkovin do sedaj sprejeli v naš vsakdan, velja nasprotno – od nje nikoli poprej nismo bili tako skrajno oddaljeni.

Zaradi vse večjega množenja populacije sveta in zaradi sistema, v katerem živimo, smo kljub najrazličnejšim tehnološkim dosežkom in inovacijam, ki nam lajšajo vsakdan, še vedno prisiljeni v konstantno tekmovanje. Zaradi vrojenosti tehnologije v naša življenja se le redki

19 Art presentation: Mario Merz – Works from the 1980s, Dream Idea Machine, dostopno na

<http://www.dreamideamachine.com/en/?p=12797> (23. 3. 2021).

uspejo distancirati in svojo energijo usmeriti v to, kar je dejansko pomembno – njihovo lastno zadovoljstvo in zmožnost, da v največji meri izkoristijo svoj potencial.

Že sama ureditev družbenega sistema vzpodbuja tekmovalnost, ta pa je podkrepljena še s strani socialnih medijev, ki delujejo na nepredstavljivo zasvojljiv način, ki se mu zaradi množice pozitivnih potrditev in učinkov težko odrečemo. Internet nas na nekaterih nivojih, kljub temu, da je mesto, ki ponuja ogromno znanja, še vedno precej bolj oddaljuje od našega uravnovešenega centra. Postavljeni smo v neprestano tekmovanje in borbo z ljudmi, ki so razkropljeni po celem svetu in od nas oddaljeni več tisoč kilometrov.

Ves čas se zavestno ali podzavestno z nekom primerjamo in četudi se je to dogajalo že pred dobo interneta, se je dogajalo z ljudmi, ki so bili v naši neposredni bližini. Ko smo pred nekaj leti na predavanjih profesorja Muhoviča prvič govorili o pomenu in zakonitostih prostora, smo govorili tudi o tem, da prostor okoli sebe delimo na intimni prostor, ki je namenjen družinskim članom ali partnerju; osebni prostor, ki je namenjen prijateljem; družbeni prostor, ki je namenjen znancem, in pa javni prostor, ki je namenjen ljudem, ki jih ne poznamo, vendar se z njimi srečujemo na trgu, cesti ali ulici. Se pravi, prostor definiramo glede na to, kako blizu so nam ljudje; to, koliko nekoga poznamo, pogojujemo s tem, kako blizu sebi ga spustimo. Zaradi množice informacij, ki jih lahko razberemo z Instagram ali Facebook profila naključne osebe, se nam lahko prične dozdevati, da to osebo poznamo celo bolj kot soseda, s katerim se sicer ne družimo neposredno, ampak o njem veliko vemo že zaradi tračev ali pa tesnih vezi v krajevni skupnosti. Tako se precej popači dojemanje svojega neposrednega okolja in svoje pozicije v njem, nevarnost za pobeg v virtualnost postaja vse hujša, zato je večji nadzor nad uporabo interneta, še posebej socialnih medijev, nujen.

Do nedavnega je Facebook med ameriškimi mladimi prevladoval na področju družbenih omrežij – po podatkih nove raziskave Pew Research Center pa med najstniki ni več najbolj priljubljena spletna platforma. Danes približno polovica (51 %) ameriških najstnikov, starih od 13 do 17 let, trdi, da uporablja Facebook, kar je precej nižje od deleža uporabnikov YouTuba, Instagrama ali Snapchat platforme. Ta premik pri uporabi je le en primer, kako se je razvila tehnološka krajina za mlade od zadnje raziskave v letih 2014–2015.

Najpomembneje je, da je lastništvo pametnih telefonov postalo skoraj vseprisotni element življenja najstnikov – 95 % najstnikov zdaj poroča, da ima pametni telefon ali dostop do njega, kar posledično spodbuja bolj pogoste spletne dejavnosti – 45 % najstnikov zdaj pravi,

da so prisotni na spletu skoraj konstantno. Raziskava ugotavlja tudi, da med najstniki ni jasnega soglasja o vplivu socialnih medijev na življenje mladih. Manjšina najstnikov ta učinek opisuje kot večinoma pozitiven (31 %) ali večinoma negativen (24 %), vendar največji delež (45 %) pravi, da učinek ni niti pozitiven niti negativen.²⁰

Tako poroča raziskava, ki so jo izvedli leta 2018 in jo primerjali z raziskavo, ki je bila opravljena že tri leta prej. Predpostavljamo lahko, da bi rezultati tovrstnih raziskav v letih 2020/2021 izgledali precej drugače, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da smo bili zaradi razmer, v katerih smo se znašli zaradi korona virusa, prikrajšani za druženja in interakcijo v živo. Citirala bom nekaj mnenj najstnikov, ki so sodelovali v anketi²¹ in katerih mnenja in pogledi na družbena omrežja so bolj negativno obarvani, saj menim, da izpostavljajo legitimne probleme, ki bi jim morali nameniti več pozornosti.

Med najstniki je nekoliko manj soglasja, ki pravi, da so družbeni mediji v glavnem negativno vplivali na ljudi v njihovi starosti. Najbolj pogost odziv (ki ga omenja 27 % najstnikov) je, da so družbeni mediji povzročili več ustrahovanja in splošno širjenje govoric:

'Ljudem omogoča večje občinstvo, da govorijo in se učijo sovraštva in omalovaževanja.' (Fant, 13 let)

'Ljudje lahko anonimno povedo, kar hočejo, in mislim, da to negativno vpliva.' (Fant, 15 let) 'Ker najstniki ubijajo ljudi zaradi stvari, ki jih vidijo na družbenih omrežjih, ali zaradi stvari, ki so se zgodile na družbenih omrežjih.' (Deklica, 14 let)

17 % anketirancev meni, da te platforme škodijo odnosom in povzročajo bolj površinske človeške interakcije. Podoben delež meni, da socialni mediji izkrivljajo resničnost in najstnikom ponujajo nerealen pogled na življenje drugih ljudi (15 %) ali da najstniki preživijo preveč časa na socialnih omrežjih (14 %).

'Negativno vpliva na osebne interakcije.' (Fant, 17 let)

20 Monica ANDERSON in Jingjing JIANG, Teens, social media & technology 2018/ Pew research center, Public Services Alliance, dostopno na

<http://publicservicesalliance.org/wp-content/uploads/2018/06/Teens-Social-Media-Technology-2018-PEW.pdf> (8. 4. 2021).

21 Prav tam.

'Ljudje se težje družijo v resničnem življenju, ker se navadijo, da osebno ne komunicirajo z ljudmi.' (Deklica, 15 let)

'Zgradi lažno podobo življenja nekoga. Včasih se mi zdi, da je njihovo življenje popolno, kadar ni.' (Deklica, 15 let)

'Najstniki raje brskajo po svojih telefonih, namesto da bi opravljali domačo nalogo, in to je tako enostavno narediti. To je samo moteča dejavnost.' (Fant, 17 let)«²²

Že davnega leta 2010 je na dogodku podjetja Apple Steve Jobs prestavil iPad kot izredno napravo, ki naj bi ponujala boljše načine za brskanje po spletu kot računalnik ali pametni telefon. Opisal ga je kot neverjetno izkušnjo, vendar je kasneje v intervjuju priznal, da ga svojim otrokom ne dovoli uporabljati. Pove tudi, da na splošno svojim otrokom omejuje uporabo tehnologije. Podobno razmišlja tudi Evan Williams, ustanovitelj Bloggerja, Twitterja in Mediuma, ki je svojima sinovoma kupil ogromno knjig, ne dovoli pa jima uporabljati iPada. Precej vznemirjujoče je, da so največji javni tehnokrati na svetu v privatnem življenju tehnofobi.²³

Instagram in Facebook sta, tako kot mnoge druge platforme socialnih medijev, brez dna in po zaslonu lahko drsamo v neskončnost. Netflix samodejno preide na naslednjo epizodo v seriji, Tinder spodbuja uporabnike, naj še naprej drsajo levo ali desno po zaslonu, v iskanju boljše možnosti. Uporabniki sicer imajo določeno mero koristi od teh aplikacij in spletnih mest, vendar se zavestno ali podzavestno tudi borijo za njihovo zmerno uporabo.²⁴

Okolje in okoliščine digitalne dobe so veliko bolj naklonjeni zasvojenosti kot karkoli prej v zgodovini človeštva. V šestdesetih letih so bili glavni povzročitelji zasvojenosti cigarete, alkohol in droge, ki so bile drage in na splošno precej nedostopne. Dandanes ostaja enako, dodamo pa lahko še Facebook, Instagram, pornografske strani, e-pošto, spletno nakupovanje in tako naprej. Seznam je precej daljši, kot je bil kadarkoli prej, in šele spoznavamo moč teh zasvojitev. Stotine milijonov ljudi v živo deli svoje življenje prek objav na Instagramu in prav tako hitro se ta življenja ocenijo v obliki komentarjev in

22 Prav tam.

23 Adam ALTER, Irresistible: the rise of addictive technology and the business of keeping us hoocked, New York 2017, str. 8.

24 Prav tam, str. 9.

'všečkov'. Tehnologija ponuja udobje, hitrost in avtomatizacijo, vendar prinaša tudi veliko slabosti.

Človeško vedenje deloma poganjajo zaporedja refleksnih izračunov med slabostjo in koristjo, ki določajo, ali bo dejanje izvedeno enkrat, dvakrat, stokrat ali pa sploh ne. Ko koristi prevladajo nad slabostmi, se le stežka izognemo temu, da določene stvari ne ponavljamo vedno znova in znova.

'Všeček' na Facebooku in Instagramu deluje kot nagrada za dokončanje misije v igri World of Warcraft ali ogled enega od vaših 'tvitov', ki ga deli stotine uporabnikov Twitterja; vse skupaj deluje kot igra na srečo, in namesto zapravljanja ob obisku igralnice imamo vrsto zasvojljivih platform in iger, brezplačno v majhni pametni napravi, prav v svojem žepu.

Ljudje, ki ustvarjajo in izboljšujejo tehnologijo, igre in interaktivne izkušnje, so zelo dobri v svojem početju. S svojimi uporabniki izvedejo veliko poizkusov in anket, da bi ugotovili, katere prilagoditve delujejo in katere ne, na primer, katere barve ozadja, pisave in zvočni toni povečajo angažiranost in zmanjšajo frustracije. Ko se izkušnja razvija, postane neustavljiva različica izkušnje, kot je bila nekoč. Leta 2004 je bil Facebook zabaven, leta 2016 povzroča zasvojenost in leta 2018 ga nadomeščajo druge platforme, ki zagotavljajo še večji užitek, večjo hitrost poplave informacij, večjo zabavo. Odvisniška vedenja obstajajo že dolgo, v zadnjih desetletjih pa se jim je vse pogosteje težje upreti, so bolj običajna in družbeno sprejeta kot normativa. Moderna zasvojenost ne terja uživanja substanc, ni več direktnega dovajanja kemikalij v telo; posredno pa je učinek enak, saj so tehnološki viri zasvojenosti prepričljivi in dobro zasnovani.²⁵

Tehnologija ni moralno dobra ali slaba, dokler je ne uporabljajo korporacije, ki jo oblikujejo za množično potrošnjo. Aplikacije in platforme so lahko zasnovane za spodbujanje bogatih družbenih povezav ali pa so, kot cigarete, zasnovane tako, da zasvojijo. Danes na žalost veliko tehnoloških dosežkov spodbuja zasvojenost. V dokumentarnem filmu The Social Dilemma ali Družbena dilema na eni točki govorijo o aplikacijah, kot so Instagram, Facebook in Twitter, ki so brezplačne in zato vsem dostopne, ter omenijo zanimivo teorijo, da v kolikor kot uporabnik ne plačuješ za določen produkt, si produkt najverjetneje ti sam.

25 Prav tam, str. 10.

V mnogih pogledih so si odvisnosti od snovnega in vedenjske odvisnosti zelo podobne.

Aktivirajo iste možganske regije, ki napajajo osnovne človekove potrebe: socialno angažiranost, socialno podporo, duševno stimulacijo in občutek učinkovitosti. V kolikor ljudem odvzamemo te potrebe, postane zelo verjetno, da bodo razvili odvisnost od snovi ali vedenja.

Instagram je na primer zasvojljiv, ker nekatere fotografije privabijo veliko 'všečkov', druge pa manj. Uporabniki lovijo naslednji velik hit 'všečkov', tako da objavljajo eno fotografijo za drugo in se redno vračajo na spletno mesto, da bi podprli svoje prijatelje. Igralci računalniških iger po nekaj dni igrajo določeno igro, ker so prisiljeni izpolnjevati naloge in ker so pri tem ustvarili močne družbene vezi, ki jih vežejo na soigralce.

Milijoni alkoholikov, ki se zdravijo, se v procesu zdravljenja navadno popolnoma odrečejo uživanju alkohola, saj bi lahko že en kozarček povzročil ponoven zdrs. Odvisniki od interneta pa so prisiljeni uporabljati e-pošto. Brez e-poštnega naslova se ne morete prijaviti za potovalni vizum ali službo ali začeti delati. Vse manj sodobnih delovnih mest vam omogoča, da se izognete uporabi računalnikov in pametnih telefonov. Vendar kljub temu, da se uporabi pametnih telefonov in računalnikov le stežka popolnoma izognemo, obstajajo drugi načini, kot je na primer razvijanje bolj zdravega odnosa do tovrstnih naprav in aplikacij, za katere vemo, da so zasvojljive. Pri tem lahko pomaga tudi razvijanje določenih rutin, ki na nas vplivajo pomirjujoče in našo pozornost usmerijo stran od vsiljivih zaslonov, ki nas vztrajno srkajo vase.

Izkušnje z zasvojenostjo lahko omejimo na manjši del svojega življenja, hkrati pa razvijamo dobre navade in rutine, ki spodbujajo zdravo vedenje. Ko enkrat razumemo, kako vedenjske odvisnosti delujejo, jih lažje nadziramo. Ista načela, ki otroke spodbujajo k igranju iger, bi jih morda spodbudila k učenju v šoli. Vedenjske odvisnosti so še dokaj mlade, vendar zgodnji znaki kažejo na krizo. Zasvojenosti škodijo, ker izpodrivajo druga bistvena opravila, od dela in igre do osnovne higiene in socialne interakcije. Veliko lahko naredimo, da obnovimo ravnovesje, ki je obstajalo pred dobo pametnih telefonov, e-pošte, prenosne tehnologije, družbenih omrežij in tako dalje. Ključno je razumevanje, zakaj so vedenjske

odvisnosti tako razširjene, kako izkoriščajo človeško psihologijo in kako premagati tiste, ki nas prizadenejo, ter izkoristiti tiste, ki nam pomagajo.²⁶

4 PERCEPCIJA IN ZAZNAVANJE

Glede na to, da se v svojem delu posvečam percepciji in doživljajski izkušnji dela in ideje za delom, se mi zdi pomembno, da povzamem osnovno pomembnost čuta vida; kako vidimo svetlobo, kako vidimo in zaznavamo barve in oblike ter kakšen je njihov fiziološki in psihološki vpliv na nas. Videnje je vedenje in čut vida je najbolj tesno povezan s samim mišljenjem in razumevanjem sveta okoli nas.

Videnje nas orientira, a hkrati omejuje, nam nudi refleksijo in samorefleksijo ter nas s tem vodi do spoznanja, vendar le, če ga iščemo in razumemo, kam in kako usmeriti pogled. To je eden večjih problemov uporabe interneta, socialnih omrežij ... Večina tovrstnih platform je bila ustvarjena s pozitivno idejo v ozadju, kot je na primer povezovanje ljudi, kopičenje znanstvenih člankov, zbirke filmov, glasbe, raznoraznih videoposnetkov in še bi lahko naštevala. Vse našteto je zgolj delček vsem dostopne in velikokrat skrajno vsiljive poplave informacij, ki vid in um pogosteje preobremenjuje, kot pa vzpodbudno motivira njuno radovednost.

Ob brskanju in iskanju po internetu se nam večkrat zgodi, da zatavamo po poti, ki je na začetku nismo nameravali ubrati, vendar se znova in znova prikazujejo nova okenca, nove reklame, bizarne ideje, zakamuflirane v navidezne 'članke', usmeritve in povezave na druge strani; internet ni ravno varno označena pot do vrha hriba, kljub svoji popolnoma umetni, tehnološki strukturi je najbližja prispodoba kaotični divjini pragozda. Problem vseh tovrstnih platform je najrazličnejša zloraba, hkrati pa tudi njihov visok odvisniški rizik. Angleški izraz za zasvojenca je user in isti izraz opisuje tudi vse uporabnike socialnih omrežij.

Ob brskanju in iskanju po internetu se nam večkrat zgodi, da zatavamo po poti, ki je na začetku nismo nameravali ubrati, vendar se znova in znova prikazujejo nova okenca, nove reklame, bizarne ideje, zakamuflirane v navidezne 'članke', usmeritve in povezave na druge strani; internet ni ravno varno označena pot do vrha hriba, kljub svoji popolnoma umetni, tehnološki strukturi je najbližja prispodoba kaotični divjini pragozda. Problem vseh tovrstnih platform je najrazličnejša zloraba, hkrati pa tudi njihov visok odvisniški rizik. Angleški izraz za zasvojenca je user in isti izraz opisuje tudi vse uporabnike socialnih omrežij.