Na začetku sem za steno spirale nameravala uporabiti tanko plastično kopreno, ki se po navadi uporablja kot zaščita pri pleskanju, vendar bi bilo s tem materialom neizmerno težko doseči takšno temo, kot sem jo želela na sredini same spirale. Zato sem se odločila, da bodo stene iz filca in tako že sam material namiguje na smisel celotne instalacije, ki je izolacija, saj se filc najpogosteje uporablja ravno za to. Za osnovno konstrukcijo celotne spirale sem uporabila stare iverne plošče, na katere sem prerisala dele iz kartona izrezane spirale.
Celotno spiralo sem razdelila na osem delov; vsakega sem izrezala dvakrat, da sta bila okvirja nameščena zrcalno drug drugemu, prvi na stropu in drugi na tleh. Ker v tla na akademiji ne smemo vrtati, sem postavila betonsko platformo, veliko približno 220 × 260 cm, tako da je bila primerne velikosti za celotno spiralo, velikost katere sem točno poznala šele potem, ko je bila dokončno nameščena na stropu. Ko sta bili obe pritrjeni, sem ju pobarvala na nevtralno belo, na strop sem namestila senzor za gibanje in pod njim luč z vijoličnim filtrom. Platformo sem pobarvala na rdeče, obe barvi naj bi simbolično predstavljali še dodatne smeri gibanja spirale, navzgor in navzdol, kot nasprotujoči si barvi na spektru.
Nato sem pričela s pritrjevanjem filca; sprva sem nameravala debelejši filc uporabiti zgolj v središču spirale, saj bi tako popolnoma izolirala vdor svetlobe iz zunanjosti, a sem med delom ugotovila, da je razlika med debelim in tankim filcem tako velika, da delujeta že skoraj kot dva različna materiala. Zato sem se odločila, da bodo stene celotne spirale iz debelega filca, vdor naravne svetlobe pa je s tem omejen zgolj na razširjen vhod.
38Carl Gustav JUNG, Spomini, sanje, misli, New York 1963, str. 270.
Ob hoji v notranjost izgubiš občutek za velikost spirale, saj postopoma toneš v temo. Vsem je znan občutek izgubljenosti, ko na primer prvič doživimo tuje stanovanje v temi. Tudi če smo prej ves dan preživeli v prostoru in si imeli čas natančno zapomniti razporeditev pohištva, sobnih rastlin, kablov, ki se vijejo po tleh, se v temi spomin na vse to razblini in zopet smo postavljeni v popolnoma novo situacijo. Takrat gledamo kot slepi ljudje in počasi tipamo skozi prostor, vsak meter se zdi podvojen, vsak korak predstavlja možno past.
Podoben učinek so poleg mene doživeli tudi kolegi iz akademije, ki so vstopili v spiralo in mi poročali o svojih vtisih. Sprva sem nameravala v centru spirale pustiti svetilo, vendar sem po določenem času ugotovila, da je svetloba, tako kot barvni filter in barva platforme, nepotreben okras oziroma odvečne informacije, ki smetijo bolj učinkovito in jasnejšo misel.
Zato sem platformo pobarvala na temno sivo, podobno barvi filca, ki sem ga uporabila za stene spirale, in izklopila senzor za luč. S to odločitvijo se je precej spremenil moj pristop k teoretičnemu delu diplomske naloge, saj sem se prej precej ukvarjala s pomenom, simboliko in psihičnimi učinki barv, ki sem jih uporabila v spirali, na tej točki pa je vse to postalo popolnoma brezpomensko in svoj fokus sem usmerila v temo, ki je že od vsega začetka glavna tema mojega dela. Temačna izolacija v miru, pred vsem, kar je zunaj spirale, pred prenasičeno utripajočimi hodniki blodnjaka ali umetnega rizoma – interneta.
VELIKA REPRODUKCIJA UMETNIŠKIH DEL
Slika 1 Izdelava betonske platforme za instalacijo, 220 × 260 × 5
Slika 2 Nameščanje spiralnega okvirja na strop, 215 × 255
Slika 3 Platforma z nameščenim spodnjim spiralnim okvirjem, 220 × 260 × 5
Slika 4 Prva verzija, brez barve in brez sten
Slika 5 Druga verzija, rdeča platforma, brez sten
Slika 6 Tretja verzija, rdeča platforma, postavljene stene
Slika 7 Četrta verzija, končna, sive stene in siva platforma
Slika 8 Detajl 1, hoja
Slika 9 Detajl 2, strop
Slika 10 Končana instalacija Sodobni človek išče
6 ZAKLJUČEK
Koncept za diplomsko delo sem pričela razvijati že ob samostojnem projektu, ki sem ga delala v prvem semestru tretjega letnika leta 2019. V tem času je bil pojav virusa COVID-19 še daleč od našega obzorja; nihče si ni predstavljal, kakšno opustošenje in kaos bo virus prinesel s sabo, in sama si nikakor nisem predstavljala, da bom ob pisanju o izolaciji tudi sama izolirana.
Kljub temu, da se izolacija, o kateri pišem, v večini pogledov popolnoma razlikuje od izolacije, ki smo jo doživljali kolektivno, je po mojem mnenju med njima kar nekaj vzporednic, saj je fizična izolacija zahtevala rešitev za izvajanje vsakodnevnih obveznosti v preseljevanju naših življenj online, na programe, ki omogočajo video telefonijo. V začetku karantene, po razglasitvi pandemije, smo se znašli v tesnobnem stanju iskanja odgovorov, pojasnitev, ki bi nam olajšale razumevanje in posledično čakanje na ponovno sprostitev ukrepov.
Ob tem smo zajadrali v neurje poplave informacij. Delovalo je kot bombardiranje z vseh strani; z dvoumnimi, kontradiktornimi izjavami znanstvenikov, zdravnikov in politikov.
Informacije o virusu so se iz dneva v dan spreminjale in čutiti je bilo vsesplošen nemir ter stisko ob zavedanju, da je ne glede na čas in trud, ki bi ga vložili v poizkus razumevanja situacije, ta že zdavnaj presegla naše zmožnosti dojemanja in nam vsem popolnoma ušla izpod nadzora. S tem je pri večini prišlo tudi do resignacije in predaje zaupanja zdravstveni stroki in ukrepom, ki jih je ta svetovala.
Razmere so močno prizadele delo umetnikov, še posebej študentov, ki so vezani na akademske prostore. Glede na to, da sem se že pred prvo karanteno odločila in razvila koncept za svoje diplomsko delo, sem se od tega le stežka ločila. Vztrajala sem, dokler nas niso spustili nazaj na akademijo, si doma pripravila ogrodje za spiralo, naredila večje število skic. Celoten proces postavljanja je kljub vsem pripravam trajal skoraj dva meseca. Potem smo zopet pričeli delati od doma, akademija je bila spet zaprta in vse skupaj me je privedlo do nešteto dvomov; eden večjih je bil ta, ali je oblika prostorsko specifičnega, interaktivnega dela sploh lahko še relevantna v situaciji, do katere nas je pripeljal virus.
Zaradi teh pomislekov sem se odločila za snemanje video performansa, v katerem sem po najboljših močeh poskušala ponazoriti koncept dela, ne da bi ga gledalci morali nujno doživeti. Celoten video je črno-bel, saj sem se želela izogniti odvečnim informacijam, ki nimajo neposredne povezave z instalacijo. Le konec videa sem pustila v originalni, rožnati barvi, ki je posledica filtra, nameščenega preko luči v središču instalacije.
Video je nedinamičen, vse se razvija počasi in se neprestano ponavlja, kot bi se naj ponavljalo naše umikanje v samoto, naše globoko premišljevanje, namerna hoja, ki bi med nas in med vse zavzemajoče naprave postavila ločnico. V videu sem na začetku oblečena v osem slojev in v procesu jih sedem slečem; iz svoje mentalne zime prehajam v svoje mentalno poletje, tako da za sabo puščam sloj za slojem, informacijo za informacijo, dokler nisem popolnoma osvobojena bremen. Takšen občutek sem želela pri gledalcih doseči že s samo instalacijo, ki pa jo je zaradi situacije, v kateri smo se znašli, žal doživela le peščica ljudi.
Menim, da me bo raziskava te teme spremljala še kar nekaj časa, saj se venomer srečujem z novimi pomanjkljivostmi, tako pri svojem konceptu kot pri končni postavitvi. Vsak trenutek imam več podatkov, s katerimi si bom lahko v prihodnje raziskavo olajšala, saj sem s pisanjem teoretičnega dela Sodobni človek išče našla rdečo nit, ki mi bo služila kot smerokaz za nadaljnje eksperimentiranje in doseganje učinkovitejših ter bolj jasnih zaključkov.
LITERATURA
- ART-PRESENTATION, Mario Merz-Works from the 1980s, Dream Idea Machine, dostopno na <http://www.dreamideamachine.com/en/?p=12797> (23. 3. 2021).
- BATTAGLIA, Andy, Robert Irwin's 9 most invisible artworks, from dots that disappear to scrims that veil secret worlds, Artnews, 15. 6. 2020, dostopno na
<https://www.artnews.com/feature/robert-irwin-scrim-veil-invisible-works-1202691052/>
(23. 5. 2021).
- BERLOT, POMPE, Uršula, Pictoral abstractions: visualizing space in the eras of modernism and information, Architecture research, 2018, dostopno na
<http://predmet.fa.uni-lj.si/architecture-research/2018/article/pictorial-abstractions.html>
(21. 5. 2021).
- BISHOP, Claire, Installation art: a critical history, London 2017.
- CURRY, Helen, The way of the labyrinth: a powerful meditation for everyday life, New York 2000.
- Gardens: Enjoy tranquil outdoor spaces at the Getty Center, Getty, dostopno na
<https://www.getty.edu/visit/center/top-things-to-do/gardens/> (23. 5. 2021).
- JUNG, Carl, Gustav, Spomini, sanje, misli, New York 1963.
- LAWLOR, Robert, Sacred geometry, London 1982.
- OLSEN, Scott, Zlati rez: največja skrivnost narave, Butajnova 2017.
- Pacing the cell: walking and productivity in the work of Bruce Nauman, Tate, dostopno na
<https://www.tate.org.uk/research/publications/tate-papers/26/pacing-the-cell>
(11. 1. 2021).
- SMITHSON, Robert, The writings of Robert Smithson, New York 1979.
- SOLNIT, Rebecca, Wanderlust: a history of walking, London 2000.
- ZABEL, Igor, Eseji: o moderni in sodobni umetnosti, Ljubljana 2006.
- ZLOBEC, Ciril, V labirintu, Sodobnost, 33/4,1985, dostopno na
<https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YG6Z77OQ> (6. 4. 2021).
SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA
Slika 1 Izdelava betonske platforme za instalacijo, 220 × 260 × 5 (foto: Katarina
Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 35
Slika 2 Nameščanje spiralnega okvirja na strop, 215 × 255 (foto: Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 35
Slika 3 Platforma z nameščenim spodnjim spiralnim okvirjem, 220 × 260 × 5 (foto:
Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 36
Slika 4 Prva verzija, brez barve in brez sten (foto: Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 37
Slika 5 Druga verzija, rdeča platforma, brez sten (foto: Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 38
Slika 6 Tretja verzija, rdeča platforma, postavljene stene (foto: Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 39
Slika 7 Četrta verzija, končna, sive stene in siva platforma (foto: Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 40 Slika 8 Detajl 1, hoja (foto: Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 41 Slika 9 Detajl 2, strop (foto: Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 41 Slika 10 Končana instalacija Sodobni človek išče (foto: Katarina Prislan, osebni arhiv, 2020) ... 42