PRIPOROČILA ZA ZDRAVSTVENO NEGO BOLNIKA S SEPSO
III. stopnja: prekinitev stika z alergenom, adrenalin 0,3–0,5 mg i.m
(lahko ponovimo čez 15–20 min), vstavitev i.v. poti, antihistaminik clemastin 1–2 ampuli i.m./i.v., kisik 60–90 %, inhalacijski agonist beta 2 (salbutamol 3–4 vpihe ponavljamo v 15–20 minutnih presledkih),
Pregledni strokovni članek zdravstvene nege PREPOZNAVA IN UKREPI OB ANAFILAKSIJI
Marija Talundžić, Gabrijela Robida
Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok, Univerzitetni klinični center Ljubljana
POVZETEK
Uvod:Anafilaksija je huda alergijska reakcija, ki poteka zelo hitro. Prizadene več organskih sistemov in lahko vodi v smrt. Hitra prepoznava in ustrezno ukrepanje sta ključnega pomena. Anafilaksijo potrdimo z zvišano koncentracijo triptaze v serumu.
Metode:Pri pisanju članka je uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom aktualnih knjižnih in elektronskih virov. Ključni besedi za iskanje sta bili: anafilaksija, triptaza.
Rezultati:Najpogostejši povzročitelji anafilaksije so hrana, piki žuželk in zdravila. V bolnišničnem okolju so najpogostejši sprožilni dejavniki: mišični relaksanti, anestetiki, lateks in antibiotiki. Navedena natančna navodila za ukrepanje in zdravljenje v primeru suma na anafilaktično reakcijo.
Zaključek: Ob apliciranju zdravil sta pomembna nadzor vitalnih znakov in opazovanje bolnika, saj lahko le tako pravočasno prepoznamo znake anafilaksije.
Ključne besede: anafilaksija, triptaza, prepoznava, ukrepi
AAE
Acta Anaesthesiologica Emonica | 9596 | Acta Anaesthesiologica Emonica
AAE
glukokortikoid i.v. (metilprednizolon 1-2 mg/kg i.v., najvišji dovoljeni odmerek 100 mg), če je potrebno intubacija ali konikotomija, nadzor in vzdrževanje vitalnih funkcij, ko se stanje stabilizira, opazujemo bolnika 24 ur v bolnišnici.
IV. stopnja: prekinitev stika z alergenom, adrenalin 10–100 µg i.v.
(otroci 1µg/kg i.v.), antihistaminik clemastin 1–2 ampuli i.m./i.v., kisik (60–90 %), intravenski kanal, 1–2 litra koloida (20 ml/kg), nadzor in vzdrževanje vitalnih funkcij, glukokortikoid i.v. (metilprednizolon 1-2 mg/kg i.v., najvišji dovoljeni odmerek 100 mg), sprejem v intenzivni oddelek in 24-urno opazovanje v bolnišnici (4).
Položaj bolnika: bolnika poležemo na hrbet in dvignemo noge (Trendelenburgov položaj); če težko diha, ga damo v polsedeči položaj;
če bruha, ga damo leže na bok. Nosečnica z anafilaksijo naj leži na levem boku (3).
* V primeru srčne-dihalne odpovedi izvajamo postopke oživljanja (3).
Sprejem bolnika na intenzivni oddelek:
Priporočamo, da vsaka zdravstvena ustanova izdela svojo klinično pot glede na lastne razmere in možnosti, kje bo obravnavala bolnika z anafilaksijo.
Na intenzivni oddelek se sprejme bolnika z anafilaksijo:
• po uspešnem kardiopulmonalnem oživljanju,
• kadar je potreba po vzpostavitvi umetne dihalne poti zaradi otekline grla,
• kadar zaradi bronhialne obstrukcije grozi dihalna odpoved,
• kadar ima bolnik hudo hipoksemično dihalno popuščanje zaradi permeabilnostnega edema pljuč
POSTOPEK ODVZEMA ZA DOLOČANJE TRIPTAZE V SERUMU Triptaza je encim, ki je v mastocitih in se v krvi poviša med anafilaksijo.
Izjema so le bolniki z mastocitozo, ki imajo stalno povišan nivo triptaze.
Zato je ob akutni epizodi (15 minut do 2 uri po začetku reakcije) koristno vzeti vzorec krvi (5) ter ga poslati na Kliniko Golnik, v Labora-torij za klinično imunologijo in molekulatrno genetiko, kjer določijo koncentracijo triptaze v serumu. Ob tem je pomembno, da je vzorec pravilno odvzet, pripravljen, opremljen in poslan. V izogib nepravil-nostim je potrebno upoštevati spodaj navedene postopke (6).
POSTOPEK – delovnik
1. Bolniku čim prej po začetku reakcije (oz. naročilu zdravnika) odvzemi vzorec krvi in ga shrani v epruveto brez dodatkov z rdečim pokrovčkom, ki se jo opremi z bolnikovimi podatki.
2. Na matičnem oddelku bolnika (kjer je hospitaliziran) prosi za napotnico za specialistični pregled (zelena napotnica). Napotnica se opremi z bolnikovimi podatki. Zdravnik (kirurg ali anesteziolog) napotnico podpiše.
3. Epruveto in napotnico daj v kuverto, na katero se napiše “Klinika Golnik – laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko”, in shrani v hladilnik (4–8 °C).
4. Obvesti nadzorno anestezijsko medicinsko sestro, ki pokliče Kliniko za pljučne bolezni in alergijo Golnik – Laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko (tel.: 04 2569 430 – ga. Mira Šilar) in prosi za prevoz vzorca iz UKC Ljubljana na Golnik (opravljajo ga le ob delovnikih v dopoldanskem času).
POSTOPEK – vikend, prazniki
1. Bolniku čim prej po začetku reakcije (oz. naročilu zdravnika) odvzemi vzorec krvi in ga shrani v epruveto brez dodatkov z rdečim pokrovčkom, ki se jo opremi z bolnikovimi podatki.
2. Napotnico za 24-urni (urgentni) laboratorij UKC Ljubljana (roza) opremi z bolnikovimi podatki in dopiši “prosimo za centrifugiranje in pripravo seruma za določitev triptaze”. Vzorec krvi in naročilnico pošlji v 24-urni (urgentni) laboratorij UKC Ljubljana (dogovorjeno z mag. Nado Snoj – vodja 24-urnega laboratorija). Pripravljen serum bo v laboratoriju do transporta hranili v svojem hladilniku.
3. Na matičnem oddelku bolnika (kjer je hospitaliziran) prosi za napotnico za specialistični pregled (zelena napotnica). Napotnico se opremi z bolnikovimi podatki. Zdravnik (kirurg ali anesteziolog) napotnico podpiše.
4. Izpolnjeno in podpisano napotnico predaj nadzorni anestezijski medicinski sestri, ki poskrbi, da bo serum iz 24-urnega (urgentnega) laboratorija prvi delovni dan poslan v Laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko Klinike Golnik.
5. Prvi delovni dan nadzorna anestezijska medicinska sestra v 24-urnem (urgentnem) laboratoriju UKC Ljubljana dvigne pripravljen serum in ga skupaj z izpolnjeno napotnico da v kuverto, na kateri piše “Klinika Golnik- laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko”. Nato pokliče Kliniko za pljučne bolezni in alergijo Golnik – laboratorij (tel.: 04 2569 430 – ga. Mira Šilar) in prosi za prevoz vzorca iz UKC Ljubljana na Golnik.
Rezultate dobimo že naslednji dan. Po protokolu pošljemo dva vzorca krvi za določitev triptaze – prvega vzamemo takoj ob reakciji in drugega 1–2 h kasneje. Če je triptaza močno povišana, ni potrebno pošiljati še enega vzorca, če pa so vrednosti mejne, se po 48 urah pošlje še en vzorec, da se določi bolnikov bazalni nivo. Normalne vrednosti so do 10 mikrogramov/L (6). Anafilaksijo potrdimo z zvišano koncentracijo triptaze v serumu, sprožilni dejavnik pa potrdimo s kasnejšo napotitvijo bolnika na alergološko testiranje v ustrezen center, kjer imajo izkušnje z diagnostiko alergičnih reakcij (3). Rezultati alergološkega testiranja naj dajo podatke tudi o tem, katera zdravila oz. pripravke lahko bolnik varno prejme.
Pregledni strokovni članek zdravstvene nege
AAE
Acta Anaesthesiologica Emonica | 97ZAKLJUČEK
Cilj zdravljenja z zdravili je doseganje določenih terapevtskih rezultatov, ki izboljšajo kakovost bolnikovega življenja in sočasno predstavljajo čim manjše tveganje za bolnika. Med tveganja zdravljenja z zdravili sodijo škodljivi učinki zdravil (neželeni učinki) in lahko povzročijo nastanek anafilaktične reakcije, zato sta ob pojavu le-te, pravilna in pravočasna razpoznava simptomov ter ukrepanje ključnega pomena za nadaljnje zdravljenje. V vsakem primeru oz. sumu anafilaktične reakcije pri bolniku odvzamemo bolnikovo kri za določitev koncentracije triptaze v serumu, saj je pomembna za nadaljnjo alergološko diagnostično obdelavo bolnika.
LITERATURA
1. Johansson SGO, Bieber T, Dahl R, Friedmann PS, Lanier B, Lockey R, et al. A revised nomenclature for allergy for global use: Report of the Nomen-clature Review Committee of World Allergy Organization./ j Allergy Clin Immunol 2004; 113: 832–6.
2. Košnik M(2014). Etiologija in patogeneza.V: Anafilaksija.Ljubljana:
Medicinska fakulteta,1–4.
3. Alergološka in imunološka sekcija SZD, Sekcija za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, Slovensko združenje za urgentno medicino, Slovensko združenje za intenzivno medicino, Združenje za anesteziologijo in intenzivno medicino, et al. Dogovor o obravnavi anafilaksije.Golnik, 2015; 3–27.
4. Alergološka imunološka sekcija SZD, Bolnišnica Golnik, dermatološka klinika, Pediatrična klinika, Sekcija za intenzivno medicino SZD, združenje za intenzivno medicino in SZD, et. Zdravljenje anafilaksije – strokovna izhodišča. Zdrav Vestn 2002; 71: 479–81.
5. Sala-Cunill A, Cardona V, Labrador-Horrillo M, Luegno O, Esteso O, Garriga T, et al. Usefulness and limitations of sequential serum tryptase for diagnosis of anaphylaxis in 102 patients. Int Arch Allergy immunol 2013;160:192–9.
6. Mušič P(2015).Alergične reakcije med anestezijo in anestezija bolnikov z alergijo. V:Standardni operativni postopki (SOP) v anesteziologiji, reanima-tologiji in perioperativni intenzivni medicini.Ljubljana: Univerzitetni klinični center, 1–4.
7. Mušič P, Jankovič NV(2014). Anafilaksija – pogled anesteziologa. V:
Anafilaksija.Ljubljana: Medicinska fakulteta,15–21.
Pregledni strokovni članek zdravstvene nege
98 | Acta Anaesthesiologica Emonica
AAE
UVOD
Na Oddelkih intenzivne terapije se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki.
Obravnava le-teh zahteva dobro organiziran multidisciplinarni pristop.
Medicinske sestre (MS) morajo imeti obsežno znanje in obvladati številne veščine (Kodila, 2008). V zdravstveni negi se lahko ne malokrat srečamo z nastankom neželenega dogodka. Kakovost dela MS je pogojena z izoblikovanim varnostnim sistemom. Sistem mora jasno opredeljevati delo vsakega posameznika, kateremu morajo biti omogočeni potrebni pogoji za varno in kakovostno opravljanje dela. Pri tem delu morajo upoštevati najnovejša dognanja stroke, ki so regu-lirana s številnimi smernicami, standardi in protokoli. Pacienti so v različnem obsegu ogroženi za nastanek razjede zaradi pritiska (RZP).
Ta ogroženost je odvisna od splošnega stanja bolnika ter njegovih specifičnih zdravstvenih problemov in potreb. Obravnava kirurških bolnikov v enotah intenzivnih terapij (EIT) je izredno zahtevna in obremenjena s številnimi dejavniki tveganja za nastanek odklonov, med katere spada tudi pojav RZP. Pojav le-teh lahko predstavlja veliko breme pri zdravstveni obravnavi, kakovosti življenja po hospitalizaciji in posledično prinaša visoke stroške, ki nastanejo tako med hospitaliza-cijo kot po njej.
Odgovornost pri nastanku razjede zaradi pritiska
Odgovornost kot taka opredeljuje tistega, ki ima določeno nalogo ali poslanstvo ter hkrati tudi kompetenco in moč, da svoje poslanstvo obvladuje in uresniči (Ihan, 2012). Medicinska sestra je glede na svoje kompetence najpogosteje neposredno odgovorna za nastanek RZP.
Bolnika obravnava prioritetno glede na zdravstvene potrebe. Pri bolni-kih v EIT je zdravstvena nega prioritetno usmerjena k vzdrževanju optimalnega hemodinamskega in respiratornega stanja.
Številne aktivnosti medicinskih sester, ki vzdržujejo stabilno stanje bolnika, postavljajo področje RZP v ozadje. Zato mora biti delo na oddelku organizirano tako, da je tudi manj prioritetnim področjem omogočena kakovostna obravnava. Zdravstvena organizacija je za doseganje uspešne preventive RZP odgovorna v smislu dobre organiza-cije in zagotavljanja potrebnih preventivnih pripomočkov.
Strokovna odgovornost je povezana z osebno odgovornostjo.
Izobraževalni sistem razmeroma dobro omogoča doseganje potrebnega znanja za kakovostno delo zdravstvenih delavcev. Raven znanja pa je odvisna tudi od osebne zavzetosti in karierne usmeritve posameznika (Dolčič in Čebašek, 2010). Vsaka medicinska sestra se skozi formalno izobraževanje pouči o dejavnikih tveganja za nastanek RZP, katere mora znati tudi obvladati, da le-to prepreči. Zavedati se mora svoje odgovor-nosti in odgovorno delovati v okviru svojih kompetenc.