Temeljni ekonomski problem je na eni strani redkost dobrin, na drugi strani pa neomejenost potreb.
Ekonomski problem
SREDSTVA : POTREBE
OMEJENA MATERIALNA SREDSTVA : NEOMEJENE POTREBE
Primer omejenih sredstev: nafta in naftni šoki
predpostavka gospodarstva (poceni nafta v neomejenih količinah)
v letih 1973 in 1974 so se največji proizvajalci nafte združili v organizacijo OPEC.
od leta 1973 do 1974 se je cena nafte potrojila od 2,90 $ na 9 $ za sodček.
v času od 1978 do 1980 se je cena nafte povečala z 12 $ na 30 $ za sodček.
predpostavke proizvajalcev nafte Posledice:
varčevanje z nafto;
proizvodnja proizvodov za katere je bila potrebna manjša količina nafte;
gospodinjstva so se preusmerila na trda goriva;
razvoj umetnih nadomestkov za nafto;
proizvodnja elektrike se je vrnila v termoelektrarne;
kupovali so se avtomobili z manjšo porabo bencina;
ker se je povpraševanje po teh avtomobilih povečalo, so porasle njihove cene;
visoke cene nafte so povzročile spremembo strukture proizvodnje v gospodarstvu;
prihodki držav članic OPECA so se povečali, s tem se je povečala njihova kupna moč, zmanjšala pa se je kupna moč držav uvoznic nafte.
Hierarhična razporeditev potreb po Maslowu (pet temeljnih skupin, uvrščenih v hierarhično lestvico):
Fiziološke potrebe (temeljne človekove potrebe).
Potrebe po varnosti (pravica do lastnine, zavarovanje pred emocialno in fizično škodo).
Socialne potrebe (pripadnost določeni skupini, prijateljstvo, ljubezen, druženje).
Potrebe po spoštovanju oz. ugledu (spoštovanju do samega sebe in na spoštovanje s strani drugih, potreba po moči, dosežkih, napredovanju, neodvisnoti, statusu, pozornosti).
Potrebe po samouresničevanju (razvoj, kariera, talent, sposobnosti).
Katere so tu najbolj pomembne. Verjetno fiziološke potrebe od katerih je odvisen obstoj človeka. Če nimamo hrane, vode, zraka so vse druge, višje potrebe irelevantne, torej nepomembne, ker bomo tako in tako prej umrli. Znanost torej z gotovostjo lahko ugotovi katere fiziološke potrebe mora človek zadovoljiti, da lahko preživi, ne more pa znanost dati odgovora katere potrebe višje stopnje morajo biti zadovoljene. Dejstvo pa je, da višje potrebe zaznamo šele potem, ko so zadovoljene nižje potrebe oziroma primarne potrebe, ki zagotavljajo človeku obstoj.
53 Ločimo ekonomske in neekonomske dobrine:
EKONOMSKE DOBRINE so dobrine, pri katerih je obseg povpraševanja pri ceni nič večji od njihove razpoložljive ponudbe. Dobrin je torej manj kot potreb – so relativno redke (nafte je na svetu na voljo v ogromnih količinah, vendar je kljub temu relativno redka dobrina) in je potrebno z njimi gospodariti. O relativni redkosti govorimo kadar primerjamo količino dobrine z obsegom potrebe po njej.
NEEKONOMSKE DOBRINE = PROSTE DOBRINE Ekonomski problem z vidika posameznika – premica cene
relativno redka dobrina – denar
Pri nakupu dobrin oz. pri zadovoljevanju potreb je posameznik omejen:
z denarjem (nominalni dohodek) s cenami dobrin
Alternativno izbiro posameznika prikazuje lestvica alternativnih možnosti potrošnje.
PRIMER:
Dohodek potrošnika = 100 EU Cena hrane = 5 EUR
Cena obleke = 10 EUR
Lestvica alternativnih možnosti potrošnje
Alternativne možnosti potrošnje Hrana Obleka
A 20 0
B 18 1
C 16 2
D 14 3
E 13 4
F 10 5
G 8 6
H 6 7
I 4 8
J 2 9
K 0 10
54
1. Pada od leve proti desni –če želi potrošnik kupiti več hrane se mora nujno odpovedati določeni količini nakupa obleke.
2. Je premica – alternativni oz. oportunitetni stroški so vedno enaki; potrošnik se mora vedno odpovedati enaki količini hrane, če želi kupiti eno enoto obleke več in obratno enaki količini obleke, če želi kupiti eno enoto hrane več.
PRIMER:
Cena obleke je 10 EUR, cena hrane je 5 EUR. Za potrošnika je cena obleke stroške nakupa dveh enot hrane.
Alternativni ali aportunitetni stroške enote hrane je količina obleke, ki se ji mora potrošnik odpovedati, da bi lahko kupil enoto hrane več.
Alternativni ali oportunitetni strošek dobrine je količina druge dobrine, ki se ji mora potrošnik odpovedati, če želi kupiti enoto druge dobrine. Oportunitetni strošek je strošek izgubljene priložnosti (http://o.eslovar.com/oportunitetni_strosek.html).
3.2.1 Ekonomski problem z vidika družbe – transformacijska krivulja
Proizvodnja dobrin zmanjšuje relativno redkost dobrin. Proizvodnja ima svoje meje, ki jo postavljajo razpoložljive količine proizvodnih dejavnikov ali inputov.
Glede na vlogo v procesu gospodarjenja proizvodne dejavnike delimo na:
delo (delovna sila, fizične in duševne sposobnosti, s katerimi razpolaga človek);
proizvodna sredstva (predmeti dela in delovna sredstva);
predmeti dela: so stvari na katere človek deluje, jih spreminja in prilagaja svojim potrebam (les, ruda, surovine…);
delovna sredstva pa so stvari, ki jih človek uporabi pri proizvodnji (orodja, stroji, zemlja, ceste ….).
Proizvodnih dejavnikov je premalo, da bi proizvedli toliko dobrin, da bi v celoti zadovoljili vse naše potrebe. Zato mora vsaka družba odgovoriti na tri temeljna vprašanja:
1. Kaj naj se proizvaja in koliko vsake vrste dobrin naj se proizvaja?
55 2. Kako naj se dobrine proizvajajo?
3. Za koga naj se proizvaja?
PRIMER:
Predpostavimo, da družba proizvaja samo dve dobrini – maslo in topove.
Predpostavimo, da so vsi proizvodni dejavniki, ki jih ima družba na razpolago polno zaposleni.
Alternativne možnosti družbene proizvodnje
Možnosti Maslo (v 1000) Topovi (v 1000)
A 0 15
B 1 14
C 2 12
D 3 9
E 4 5
F 5 0
Oportunitetni stroški, povezani s povečanjem proizvodnje masla
Transformacijska krivulja
A
F E D C B
0 1 2 3 4 5 16
14 12 10 8 6 4 2 0 topovi
maslo U
I
Slika 2: Transformacijska krivulja
Tansformacijska krivulja kaže vse možne kombinacije vseh dobrin, ki jih družba lahko proizvaja, če pri dani tehnologiji polno zaposli proizvodne dejavnike.
Značilnosti tranformacijske krivulje:
56
pada od leve proti desni (transformacija, preusmeritev proizvodnih dejavnikov iz proizvodnje enega v proizvodnjo drugega proizvoda);
je konkavne oblike in ne premica (oportunitetni stroški naraščajo).
Znate razložiti ekonomski problem z vidika posameznika in ekonomski problem z vidika družbe?