Prazni ovitek je bil zanj nemikaven in dolgočasen, zato ga je kreativno oblikoval in mu dodal vrednost izražanja duha glasbe. Prizadeval si je, da so podobe čim bolje izražale glasbo, njeno simboliko in vzdušje. Razvil je umetnost oblikovanja naslovnic albumov – »cover-art«. Uporabljal je živahne barve, grafike in v začetku svojega dela ni uporabljal fotografij. Za to obdobje so značilne geometrijske oblike in dekorativni elementi, najpomembnejši oblikovalci pa so bili Alex Steinweiss, Jim Flora, Burt Goldblatt in Reid Miles.[11]
V 50. letih prejšnjega stoletja so ovitki služili kot dopolnilo. Večinoma so bili v uporabi portreti izvajalcev, ilustracije, sčasoma pa so se pojavile tudi fotografije. Prevladovali so enobarvni ovitki, saj so zaradi visokih stroškov tiska uporabljali minimalno število barv. Pogoste so bile kombinacije fotografije, tipografije in ilustracije. Vodilne so bile tri pomembne založbe: Columbia, RCA in Decca.
Edinstvene naslovnice so obravnavali kot umetniške izdelke, ki so jih krasile asimetrične in harmonične oblike, nasičene barve, črno-bele fotografije, risbe in ilustracije.[16]
V 60. letih je ovitek dobil vlogo reklamnega nosilca in podatki so postali podrobnejši. Naslovnica je začela pridobivati pomembnejšo vlogo, na kar so najbolj vplivale rock in pop zvrsti. Pomemben prelom
6 predstavlja naslovnica albuma skupine The Beatles – Sg. Pepper Lonely Hearts Club Band. Nastalo je veliko mladostniških subkultur in vse več glasbenikov je izbiralo oblikovalce, ki so razumeli njihovo miselnost. Naslovnice so bogatile slike, abstraktnost in enostavnost. V Angliji so ustanovili oblikovalsko agencijo Hipgnosis, ki je postala svetovno znana, ko je Storm Thorgerson oblikoval naslovnico albuma skupine Pink Floyd – Dark Side of the Moon. V tem času je nastalo veliko mojstrovin: Abbey Road (The Beatles), Tommy (The Who), Led Zeppelin (Led Zeppelin). Uporabljal se je že zelo širok razpon oblikovalskih zvrsti – fotografija, strip, ilustracija, risba in kombinirane tehnike. Vse večji vpliv je imel fotorealizem in tehnika retuširanja. [5]
V začetku 70. let so bile podobe glasbenega albuma v cvetoči fazi, saj so oblikovalci z veliko truda poskušali poglobiti okušanje glasbe. Občutenje in pomenskost sta bili posebnost ovitkov v primerjavi z drugimi tržnimi izdelki. Uporabljali so številne materiale (karton, umetne mase, blago, les, železo, krzno), ki so pogosto vsebovali odprtine, žepke, praskalne ali premikajoče slike. Spremenil se je format (60,69 × 30,48 cm), kar je oblikovalcem prineslo večjo ustvarjalno površino in možnost notranjih prilog.
Pomembni oblikovalci so bili Keith MacMillan, Giger in skupini Nesbit, Phipps & Froome ter Hipgnosis. [5] Pri nas sta ovitke svojih plošč oblikovali le skupini Buldožer in Bijelo Dugme; prvo neodvisno ploščo na Slovenskem pa je leta 1973 izdal Tomaž Pengov – Odpotovanja. [14]
V 80. letih se pojavi nova digitalna doba in rojstvo zgoščenke (1982). Ta je s spremembo iz analognega v digitalni zapis glasbe v veliki meri začela nadomeščati vinilne plošče. Razcvet je sledil tudi v grafičnem oblikovanju, z razvojem računalnikov in številnih grafičnih orodij. Ovitek zgoščenke je pomanjšal površino za oblikovanje (12 × 12 cm). V tem obdobju so ustvarjali oblikovalci s prav posebnimi slogi: Neville Brody, Peter Saville, Peter Blake in Malcom Garret; ki so uporabljali čiste kompozicije, preproste in uravnotežene tipografije, geometrijske oblike, pop-art, tehnike kolaža, ipd.V 90. letih opazimo večinoma uporabo fotografij, ilustracij, kolaža, kombiniranih tehnik in vse večjo uporabo Photoshopa ter grafične tablice. Takrat so napovedali konec vinilnih plošč, zmanjšan format pa je malenkost povzročil zaton umetnosti oblikovanja ovitkov. Primera izjemnih naslovnic iz tega obdobja sta npr. Nevermind (Nirvana) in Screamadelica (Primar Scream). Pomembni oblikovalci so bili Dan Seagrave ter skupine Tomato, Tommy in Stylorouge.[5] Iz današnjega stoletja pa omenim oblikovalca na tem področju pri nas – Blaž Porenta. V tehniki digitalne ilustracije je oblikoval naslovnico albuma Saga skupine Siddharta.
2.3.2 VIZUALNA PODOBA GLEDE NA GLASBENO ZVRST
Klasična glasbaKlasika pomeni nekaj ustaljenega, preizkušenega in priznanega. V preteklosti so na naslovnicah albumov upodabljali realistične podobe (skladatelje, umetnike, dirigente, inštrumente, notna črtovja, tipografijo, slike in pokrajine). Danes pa so jih zamenjale bolj neobičajne podobe, digitalna fotografija, in digitalni učinki (geometrijske in organske oblike, tekstura in minimalizem). Pogosta so dinamična in barvna ozadja, asimetrične kompozicije, prazni prostori, kontrasti in vzorci. Uporaba umetniških del
7 povezuje lepoti likovne umetnosti in klasične glasbe. Podobe so povezane z abstraktnimi značilnostmi glasbe. Uporablja se moderna serifna ali linearna tipografija in nevtralne barve. Pogosto opazimo portrete in vodilnost violine. Značilni sta elegantnost in dovršenost ter upodobitve naslova dela s čudovitimi ilustracijami.[26]
Jazz
Na podobah jazz albumov pogosto opazimo vodilnost saksofona in portrete avtorjev. Značilne so zabavne podobe, živahne barve, dinamična ozadja, močni kontrasti in pestrost. Podobe so napolnjene z veseljem ter zabavo in čuti se živahnost te glasbe. Danes v podobah albumov zasledimo tudi koktajle in kozarce vina, saj je zvrst pogosto prisotna v kavarnah ali restavracijah. Jazz ovitki so bili med prvimi, ki so resnično ustvarili podobe albumov. Abstraktne in nenavadne, tako kot glasba, ki jo predstavljajo.[10][29][35]
Blues
Blues je nastal predvsem zaradi izražanja stiske in žalosti ter upanja na boljšo prihodnost. Iz podob albumov vidimo, da so bili vodilni portreti avtorjev (v obliki fotografije ali karikature). Velikokrat je prisoten vodilni inštrument – kitara, in izrazit izbor barv. Pogosti so modri odtenki, ki predstavljajo razpoloženje; črni pa zamorjenost, depresijo in odmaknjenost. Prednost je bolj kot podobi posvečena glasbi.[9][31]
Soul
Že samo po imenu lahko sklepamo, da je v veliki meri vključena duševnost in svoboda izražanja. Pri podobah albumov ni specifične lastnosti, razen tega, da prvo stran največkrat krasijo portreti avtorjev, včasih tudi z mikrofonom. V 80. letih so radi prepevali tudi o odrasli spolnosti s poudarkom na čisti ljubezni, zato na nekaterih portretih opazimo nekoliko več kože kot običajno.[9]
Pop
V vizualnih podobah pop albumov so večinoma prisotni portreti ali upodobitve naslova. Ta glasba se prodaja v večjih nakladah, zato je naslovnica temu primerna. V desetletjih so glede na standarde glasbenih hiš začeli kazati vedno več kože. Opazimo tudi oblikovanje podobe samo za singel, pri čemer jo pogosto oblikujejo iz materiala, ki nastane ob izdelavi videospota. Danes zasledimo direktne in provokativne podobe, ki pa nosijo iste lastnosti – čim bolj privlačni portreti izvajalcev. Način izražanja v tej zvrsti je podoben po celem svetu. Izstopal je Michael Jackson, ki je večinoma sporočal življenjske misli in zgodbe in iz podob njegovih albumov z veliko skritimi sporočili lahko zaznamo, da mu je bil pri srcu nadrealizem v likovni umetnosti.[9]
Rock
Na tem področju so značilne provokativne in prodorne vizualne podobe, skozi katere se izraža različna mnenja in čustva. Pomembna značilnost je pojavnost logotipa, s katerim skupine izražajo svojo moč. Ta zvrst je bila in je drugačna, uporniška in izzivalna. Podobe nosijo temačnejšo atmosfero, energijo, moč, upornost ter umik od konvencionalnosti. Je ena prvih zvrsti uporništva, saj so si upali govoriti o tabu temah, se izzivalno oblačiti, biti drugačni in drzni.[29][34]
8 Psihedelična glasba
Psihedelika je pisana, polna informacij in oblik. Slike upodabljajo oblike halucinacij in čarobnosti višjih dimenzij. Pogoste so podobe meditiranja, vzorci neskončne lepote, sveti templji in oči. Oblikovalci so tu soočeni z idejami izven okvirjev. Značilne so pozitivne, živahne in dinamične podobe. To zvrst prepoznamo ravno po značilnih vizualnih podobah - zasičenost površine, veliko detajlov, pester izbor barv, naravni motivi, realne in nadrealne podobe ljudi, rastlin in živali ter dvodimenzionalne oblike.[9]
Metal
Tu so značilne upodobitve naslovov, intenzivne in agresivne vsebine, motivi, značilne ikone, neprijetne barve, temačnost in pesimizem. Temačnejša glasba pomeni temačnejšo podobo. Za death metal so značilni motivi smrti, nadnaravnih in protikrščanskih vsebin ter rdeča barva. Pri black metalu pa so prisotne temačne teme in večinoma samo črna barva. Logotipi so pretirano dekorativni in težko berljivi.[9]
Elektronika
Za to zvrst so značilne predvsem podobe povezane s temami, kot so tehnologija, neonske barve, vesolje, številke, grafike, višje dimenzije, močne podobe in informacije.[9]
Narodno zabavna glasba
Tu so značilne ljudsko obarvane pesmi in prisotnost na veselicah. Na podobah so največkrat motivi pokrajine in glasbeniki z glasbili v narodnih nošah. Pogosto na albumih opazimo vodilni inštrument (harmoniko) in fotografije veselega ansambla, ponosnega na svoj rodni dom.[9]
2.3.3 OBLIKOVANJE PODOBE GLASBENIH ALBUMOV DANES
Danes se umetnost oblikovanja hitro in dinamično spreminja. V ospredju so digitalne oblike zapisa glasbenih datotek, nove naprave in internet. Vinilne plošče, kasete in zgoščenke so še vedno v prodaji, večinoma namenjene zbirateljem. Kljub majhnemu formatu nastaja veliko izjemnih naslovnic, ki pridobivajo na pomenu, kakovosti in so pomemben del kulture. Spletne storitve (iTunes, Deezer, Spotify itd.), nam omogočajo prenašanje skladb in albumov. Vse pogosteje je oblikovanje naslovnic singlov in uporabe umetnin slikarjev, grafičnih oblikovalcev ali mojstrov digitalnih ilustracij. Danes veliko ljudi še vedno vidi pomembnost ovitka in njegove estetske prednosti. V vizualno podobo je vloženega veliko truda, saj je pomemben del tega izdelka, na področju barv, oblik in motiva.[5] Ob poslušanju ali kupovanju katerekoli oblike albuma prvo zaznamo naslovnico. Podoba je umetniško delo in vizualna identiteta komercialno objavljenega zvočno posnetega izdelka. Ovitek je primarna embalaža, ki se je v digitalni dobi razvil v digitalno majhno sličico (angl. thumbnail) v storitvah digitalnih prenosov in aplikacijah predvajanja glasbe. Pri podobi gre lahko za fotografijo, sliko, digitalno ilustracijo ali katerokoli drugo izvedljivo obliko. Običajno vsebuje naslov albuma in ime skupine. Dobro strategijo za prepoznavnost predstavlja poimenovanje albuma po imenu skupine ali vključitev portreta, ki ustvarja več osebne povezanosti. Logotipi in portreti omogočajo tudi hitrejše prepoznavanje. Oblikovanje je lahko popolnoma svobodno, delooblikovalcev je ideje glasbenikov oživeti v estetski obliki.[18]
9 Postopek oblikovanja naslovnice albuma
Proces oblikovanja zahteva veliko dela in zajema analize, opredelitev identitete, iskanje navdiha, ključne elemente oblikovanja, izbiro barv, tipografije in podobo. Vedno se najprej osredotočimo na identiteto ter določimo ciljno publiko. Pomembna so čustva, ki jih glasba vzbuja in kakšne občutke želi glasbenik vzbuditi pri poslušalcih. Vsi elementi morajo biti v sozvočju in odražati podobo albuma, vsebino ter osebnost glasbenika. Končni izgled izdelka je odvisen od predhodno določenega formata. Pri načrtovanju in oblikovanju je pomembna izbira ustreznih barv, pri čemer nam je v veliko pomoč barvna teorija. Vsak barvni odtenek ima svoj čustveni vidik, vpliv na občutke in nosi ton celotne podobe (slika 4). Tudi izbira pisav odraža osebnost glasbenika in mora ustrezati glasbi in temi albuma. Oblikovalci pogosto izbirajo med preprostimi in linearnimi pisavami. Besedilo in velikost morata biti premišljeno določena in umeščena, saj odražata profesionalnost podobe.[6]