V vrtcu skoraj vsako leto pride do obravnave teme družine, povsem nenačrtovano pa se velikokrat dotaknemo tudi sprejemanja drugačnosti in podobnih tematik. Kot moj osebno najljubši način »predstavitve« in spoznavanja z moralnimi načeli in predvsem drugačnostjo bi izpostavila pravljice. Vsak pozna delo Veverička posebne sorte Svetlane Makarovič, ki se odlično dotakne sprejemanja drugačnosti, malo manj pa so znane pravljice, ki se nanašajo na mavrične družine. Prva med njimi je bila Jenny živi skupaj z Erikom in Martinom, ki jo je Sussane Böche napisala leta 1981. Našla sem kar nekaj pravljic, sicer večino v angleščini, nekaj pa se jih najde tudi v slovenščini. Moje mnenje je, da se otrokom lahko bere tudi pravljice v angleščini. Če vzgojiteljica zna angleško, lahko ob branju istočasno prevaja/povzema besedilo, otroci pa se tako bolj posvetijo slikam.
Nekatere izmed pravljic v angleščini so:
- Linda de Haan in Stern Nijland: King & King ter nadaljevanje King & King & Family - Leslea Newman: Heather Has Two Mommies
- Justin Richardson in Peter Parnell: And Tango Makes Three - Jennifer Bryan: The Different Dragon
- Jennifer Gregg: Flying Free - Nancy Garden: Molly´s Family
- Kaitlyn Taylor Considine: Emma And Meesha My Boy: A Two Mom Story - Leslea Newman: Felicia´s Favorite Story
- Michael Willhoite: Daddy´s Roommate
Pravljice govorijo o istospolnih družinah ljudi in celo živali. And Tango Makes Three govori o dveh pingvinih moškega spola, ki sta si ustvarila gnezdo in vanj dala kamen, ki je predstavljal jajce. Zato jima je skrbnik živalskega vrta prinesel pravo pingvinje jajce, za katerega nihče ni skrbel. Iz jajca se je izvalila pingvinka, ki še sedaj živi v New Yorku oz. v živalskem vrtu tega velika mesta. Ker je pravljica napisala po resničnih dogodkih, je že več kot dve leti najbolj sporna knjiga v ameriških vrtcih in šolah. Poleg pravljic pa je možno najti tudi vse več didaktičnih knjig in pravljic, ki se zaključijo z idejami o dejavnostih in drugimi vprašanji, ki napeljujejo na pogovor o tej tabu temi. Najbolj znane didaktične knjige so The Family Book in
27 Lawrencea Schimela in Sare Rojo Perez, Sosedje in prijatelji. Pravljica govori o dečku Eduju, ki ga je gejevski par posvojil iz Azije. Edujev prijatelj Paco pa ima očima, ki je zelo sovražno in stereotipno naravnan proti gejem. Knjiga na zelo nazoren in celo pedagoški način predstavi težave gejevskih skupnosti, na koncu pa si lahko preberemo tudi nekaj dejstev o težavah istospolnih družin v Sloveniji in ključne pojme v povezavi z diskriminacijo. Kljub temu, da je namen knjige prihod v vsak vrtec in šolo, pa je seveda veliko vprašanje, koliko otrok bo dejansko imelo možnost jo prijeti v roke in slišati njeno zgodbo.
Glede na to, da so že pravljice v slovenščini prava redkost, govorim namreč o tematiki istospolnih družin, pa so prava redkost tudi primeri dejavnosti za razbijanje stereotipov in učenje vrlin v vrtcu. Sama sem posegla po knjigi Ena vrlina za vsak teden, v kateri je 100 aktivnosti oz.
iger, ki otroka učijo o vrednotah. Ker knjiga vsako vrednoto poveže s svetim pismom in temelji na krščanski veri, sem se odločila, da izpostavim nekaj vrednot in dejavnosti, ter jih preuredim.
Izbrala sem: prijateljstvo, sprejemanje, pogovor, spoštovanje in gostoljubnost.
- Prijateljstvo: Za začetek določene dejavnosti je vedno potrebna pobuda oz. konkreten vzrok. Če pomislim na mavrično družino in razlog za razdor prijateljstva med otrokom iz mavrične družine in ostalimi otroci iz vrtca, je dovolj velik razlog že družina. Prva stvar, ki jo moramo narediti ob takšnem »dogodku«, ko opazimo spor ali osamljenost takšnega otroka, je pogovor. Otroke je treba pomiriti, ustaviti spor in dati velik poudarek prijateljstvu. Ko in če se odločimo za skupno dejavnost, pa se osredotočimo na vprašanja, ki se nanašajo le na prijateljstvo. Npr. zakaj je ona tvoja prijateljica, kdo so tvoji prijatelji, kako bi se počutil, če bi tvoj prijatelj jokal itd. Igra, ki pa je primerna za utrjevanje prijateljskih vezi, je npr. avtobus, pri kateri otroci sedijo v krogu, vsak pa mora na avtobus vzeti enega prijatelja. Otrok v krogu mora ponoviti prijatelja prve osebe in dodati svojega. Tisti, ki ta krog pretrga, dobi kazen, ki jo določimo sami. Lahko ga postavimo na konec kroga, izločimo iz igre za en krog ali pa je kazen »pozitivna« in ga postavimo v sredino kroga na mesto šoferja. Ob koncu kroga mora povedati, da so na avtobusu njegovi prijatelji, nato pa našteti vse otroke iz skupine.
- Sprejemanje: To je verjetno ena izmed najbolj pomembnih vrednot, ki jo lahko povežemo z otroki iz mavričnih družin. Otroci velikokrat ne sprejmejo določenega otroka v »igralno skupino«, ne sprejemajo njegovih idej in želja zgolj zato, ker ima npr. očala ali izstopa kako drugače. Zato mi ni težko sklepati, da verjetno ne bi sprejeli otroka, ki ima dve mami ali dva očeta. V vrtcu je zato treba biti kar se da pozoren na takšne situacije, kjer lahko otroka učimo sprejemanja drugačnosti. Le tako bo otrok počasi sprejel drugačnost in sklenil prijateljstvo. Prva odlična dejavnost, katera se redno izvaja v
28
vsakem vrtcu, je predstavitev otrokove družine. Če je le možno, se dogovorimo za predstavitev družine z otrokom iz mavrične družine in njegova starša povabimo na klepet. Po obisku je zelo pomembno, da se o tem pogovorimo in najdemo čim več pozitivnih izkušenj, kljub temu da bo verjetno prišlo do nesoglasij. Še veliko bolje pa je, če bi na pogovor povabili tudi druge starše, kar pa bi verjetno bila precej velika težava in izziv za celoten pedagoški tim. Po pogovoru in analizi je potrebna vključitev otroka v skupino. To najbolje naredimo s skupinskimi dejavnosti, pa naj bo to igra monopolija, tombole, domin ali tekmovalna dejavnost, kjer morajo otroci sodelovati. Cilj je, da otroci sprejmejo zmago drugega otroka in se veselijo skupaj z njim.
- Pogovor: Gre za temeljno vrlino in vrednoto, do katere ima pravico vsak otrok v vrtcu. Če otrok ne sprejme otroka iz mavrične družine, je verjetnost, da ga bo ignoriral ali pa ga celo prekinjal, ko bo ta želel sodelovati pri dejavnosti ali pogovoru med skupino. Spet moramo biti zelo pozorni, da takšno situacijo opazimo in takoj ukrepamo. Otroka vprašamo, zakaj je drugega otroka prekinil, zakaj mu ne dovoli, da se pogovarja, ali bi isto naredil kateremu izmed članov družine in podobno. Dejavnost, pri kateri sta pogovor in poslušanje ključna, pa je telefon. Otroci lahko sami izdelajo telefon iz plastičnih kozarcev in vrvice in se pogovarjajo z namenom npr. igra Ugani kdo. Še boljša pa je klasična igra telefona, kjer npr. vzgojiteljica pove stavek prvemu v uho, ta pove naslednjemu in tako do konca. Zadnji otrok pove stavek na glas. Tako se bodo morali poslušati in pogovarjati med samo, vse skupaj pa postane zelo zabavno takrat, ko se stavek povsem spremeni in se otroci skupaj smejijo in zabavajo.
- Spoštovanje: Spoštovanje je osnovna vrednota za pozitivno delovanje skupine. Otroci morajo spoštovati vzgojiteljice in druge odrasle v vrtcu, še bolj pomembno pa je, da spoštujejo drug drugega. Ne smemo pozabiti tudi na spoštovanje narave in materialnih dobrin. Slednje je zelo aktualno v času obdarovanj. Ker je spoštovanje zelo delikatna tema, moramo biti previdni, kako nekaj povemo ali naredimo. Za učenje spoštovanja je primerna igra Ladja. Nanjo lahko gredo vsi otroci, razen enega, ki mora ostati doma in paziti na npr. hišnega ljubljenčka. Ladja gre raziskovat neodkriti del planeta, zato si vsak otrok izbere poklic, ki ga bo opravljal. Tega mora čim bolj utemeljiti. Ko ima vsak otrok svoj poklic, začnemo pogovor, kjer poklice razvrstimo po pomembnosti. Skupaj z otroki določimo način ocenjevanja, tistega najmanj pomembnega pa »nagradimo« z varstvom živali in ga ne zaničujemo. Dejavnost, ki pa se nanaša na spoštovanje vseh stvari okoli nas, pa je izdelovanje kartic spoštovanja. Vsak otrok izdela kartonasto kartico, na katero nariše določen dogodek, osebo, žival ali stvar. Tako nastanejo kartice, ki jih obesimo po vrtcu. Npr. »Spoštujte mir, jemo«, »Spoštujte mir, spimo«, »Spoštujte rastline, tudi one so del vrtca« in podobno. Možnosti je neskončno veliko.
- Gostoljubnost: Gostoljubnost je zelo podobna sprejemanju in je ravno tako zelo pomembna predvsem ob prvem prihodu otroka mavrične družine v vrtec. Pa ne samo takšnega otroka, ampak čisto vsakega otroka, ki prvič stopi v skupino. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da otroci vedno obsojajo in ne pustijo »drugačnega« otroka, da sede k njihovi mizi, da se igra z njimi ipd. Čas za pogovore ob takih situacijah se vedno najde,
29
največkrat pa pogovore o prijateljstvu in sprejemanju izvajamo v prazničnem času okoli božiča. Dejavnosti, ki otroka učijo o gostoljubnosti, je veliko. Lahko so igre, kjer določena oseba potrka na vrata, mi pa jo sprejmemo v skupino, vse skupaj pa lahko povežemo s pravljicami ali pesmicami. Primer takšne dejavnosti je izdelovanje okvirja oz. »slike«, ki jo obesimo na vrata skupine. Na prostor za sliko napišemo pesem, ki govori o tem, da je v skupino dobrodošel prav vsak, tudi tisti jezni, žalostni ali tuji otroci. Pesem lahko poiščemo v knjižnici ali pa jo napišemo kar sami. Tako se bodo otroci in njihovi starši vsak dan spomnili, da so v gostoljubnem vrtcu, kjer sprejmejo prav vsakega otroka, ne glede na njegove posebnosti ali razpoloženje.
To je le nekaj izmed vrednot, ki so se mi zdele pomembne v primerih, da imamo v vrtcu drugačnega otroka. Pa ne-le drugačnega, ampak nekoga, ki izstopa oz. opazimo vse te situacije v dnevnem dogajanju v skupini. Dejavnosti so le tiste osnovne in enostavne, a vedno obstaja prostor za domišljijo in razmišljanje. Vendar pa upam, da bodo te, ki sem jih navedla, izzvale še več razmišljanja in izvajanja. Drugačni otroci in otroci mavričnih skupin morajo biti del velike vrtčevske družine in dolžnost vzgojitelja ali vzgojiteljice je, da naredi vse, kar je v njeni/njegovi moči, da je temu tako. Ne le za otroka, ampak za vsako osebo, ker je nekaj najhujšega, če se počuti izobčenega v družini, na delovnem mestu ali v skupini oseb, s katerimi preživlja veliko časa.
30
ZAKLJUČEK
Skozi precej podrobno raziskovanje slovenske in tuje literature sem prišla do nekaj zanimivih in zame osebno tudi precej negativnih zaključkov. Te sem sicer pričakovala že na samem začetku pisanja diplomskega dela, pa vendar sem upala na lepši konec. Najbolj me je presenetilo to, da skoraj nisem našla literature, v kateri bi omenili problematiko mavričnih družin v vrtcih. Tudi v Kurikulu za vrtce in v priročniku so to tabuizirano temo kar izpustili. Pa vendar menim, da bi jo bilo treba začeti omenjati bolj pogosto, ker se nasploh v slovenskih izobraževalnih ustanovah pojavlja veliko otrok mavričnih družin. Še vedno pa se vse začne že pri samem statusu istospolno usmerjenih v Sloveniji, katerim ni ravno z rožicami postlano. Namerno ali nenamerno ustvarjene luknje v pravu in zakonih jim zelo otežujejo uresničitev želje po družini. Če se vrnem na začetek in na vprašanja o nasilju in diskriminaciji v šolah in vrtcih, sem skozi raziskovanje dobila veliko informacij. Kljub temu da so se te nanašale skoraj da izključno na težave šolskih otrok. Predvsem zaradi tega sem problem razčlenila in reševala vsak ključni del posebej. Tako sem se dotaknila problemov s starši in izkoriščanja moralne panike, problema o informiranju staršev glede učnega načrta oz. natančneje vpeljevanja družinskih dejavnosti brez izključitve mavričnih družin. Pri vsem tem sem prišla do sklepa, da je veliko bolje, da se določeno stvar kdaj ne obeša na velik zvon, saj tako pripeljemo celotno skupino in delovni tim do še večjih težav. Kar pa se tiče dejavnosti v skupini otrok, sem le-te tudi razčlenila. Glede na to, da sem v kurikulu našla le cilje, ki mavričnih družin niso omenjali, prav tako med dejavnostmi ne, sem problem rešila z dvema rešitvama. Prve so v vrtcih vedno dobrodošle pravljice. V sicer veliki ponudbi pravljic se najde le ena v slovenščini. Pravo vprašanje je, koliko vrtcev jo ima v knjižnem kotičku? Drugo dejstvo in vprašanje pa je to, da so ostale pravljice v angleščini. Koliko vzgojiteljic ima željo kupiti pravljico, ki predstavlja problem mavričnih družin v angleščini?
Verjetno ne veliko, pa še vedno upam, da je odstotek majhen. Z namenom enostavnejših rešitev sem tako izpostavila nekaj ključnih vrednot in dejavnosti, ki bodo upam da čim bolje pomagale vsem tistim, ki bodo brali delo z namenom pridobivanja čim več koristnih informacij.
Moji splošni vtisi ob trenutnem zaključku raziskovanja so precej razdvojeni. Po eni strani sem vesela, da imamo vsaj eno pravljico in da se vsaj nekaj avtorjev (pa četudi je večina teh istospolno usmerjenih) zavzema za reševanje problematike mavričnih družin in položaj istospolno usmerjenih pri nas. Po drugi strani pa me še vedno obdajajo negativna čustva, ker je svet 21. stoletja še vedno prežet z diskriminacijo in homofobijo, kljub temu da obstaja toliko alternativ, ki so sprejete in se ljudje ne ozirajo na njih. Škoda le, da so žrtve diskriminacije in homofobije mnogokrat tudi in predvsem otroci, katere družba v šolah izpljune v samoto. Kjer pa jih družba morda celo želi sprejeti, za »osamitev« poskrbijo starši, ki otrokom zastrupljajo um s stereotipi in strahovi. Upam, da bo nekega dne na vse mavrične družine in istospolno usmerjene ljudi res posijala mavrica, ki bo končala vse slabe stvari in prinesla nove možnosti za
»normalno« življenje, življenje brez nasilja in skritih solza, življenje polno sreče in medsebojnega sodelovanja.
31
LITERATURA
Bianco, L. in Carbonell, S. (2002). Ena vrlina za vsak teden. Kranj: Družina
Dolar Bahovec, E. in Bregar Golobič, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS
Družinski zakonik (2011)
(http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/DZak-sprejet-16-6-11.doc, pridobljeno 9. 8. 2014)
Gasparini A., Trappolin L., Wintermure R. (ur). (2012). Confronting Homophobia In Europe:
Social And Legal Perspectives.
(http://www.egyenlobanasmod.hu/tanulmanyok/en/Confronting_Homophobia_in_Europe-the_book.pdf, pridobljeno 23. 8. 2014)
Haralambos, M. in Holborn, M. (1999). Sociologija: Teme in pogledi. Ljubljana: DZS
Konvencija o otrokovih pravicah (1989)
(http://www.unicef.si/vsebina/101/konvencija%20o%20otrokovih%20pravicah,
Kuhar, R. 2001. Mi drugi: Oblikovanje in razkritje homoseksualne identitete. Ljubljana: Založba ŠKUC
Kuhar, R., Kogovšek Šalamon, N., Humer, Ž., Maljevac, S. (2011). Obrazi homofobije.
Ljubljana: Mirovni inštitut
Kurikulum za vrtce (1999)
(http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf, pridobljeno 10. 2. 2015)
Ljubljana Pride (http://www.ljubljanapride.org/, pridobljeno 8. 8. 2014)
Ozvald, K. 2002. Zgodovina pedagoške kulture v Antični dobi: Ali kako je človeški duh rasel iz početka in rase – še sedaj. Ljubljana: Založništvo Jutro.
Perić, M. (2010). Družina v sodobnem svetu
(http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/I MPLETUM_271ORGANIZATOR_Druzina_Peric.pdf, pridobljeno 9. 8. 2014)
Požarnik, H. (1984). Zdrava in motena spolnost. Ljubljana: Cankarjeva založba
Rener, T., Sedmak, M., Švab, A. in Urek, M. (2006). Družine in družinsko življenje v Sloveniji.
Koper: Univerza na Primorskem
32
Rocca, G. (2001). Vest, svoboda, morala – odgovori mladim in vzgojiteljem. Ljubljana: Novi svet Sruk, V. 1999. Leksikon morale in etike. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Švab, A. In Kuhar, R. (2005). Neznosno udobje zasebnosti: vsakdanje življenje gejev in lezbijk Ljubljana: Mirovni inštitut
Vaccines produce homosexuality, says Italian scientist Gian Paolo Vanoli (2013) (http://www.huffingtonpost.com/2013/04/01/vaccines-produce-homosexuality-gay-gian-paolo-vanoli_n_2992953.html#slide=2891409, pridobljeno 13. 8. 2014)
Zaviršek, D. in Sobočan, A. M. (2012). Mavrične družine grejo v šolo: Perspektive otrok, staršev in učiteljic. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo
Zavrl, A. (2008). Drugačne pravljice. (http://www.narobe.si/stevilka-6/drugacne-pravljice.html, pridobljeno 16. 11. 2014)
Zgodovina homoseksualnosti (http://soncek.com/zgodovina-homoseksualnosti/, pridobljeno 5. 8.
2014)